14 сағат бұрын
Күн бұрын
14 күн бұрын
14 күн бұрын
21 күн бұрын
21 күн бұрын
21 күн бұрын
21 күн бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
Ай бұрын
2 ай бұрын
4 ай бұрын
Пікірлер
@Sonja3111 Күн бұрын
Tudi jaz nimam sindroma Rdeče kapice. Uživam sama v gozdu. Tam vzpostavim stik sama s seboj. Super video!
@estellekostanza7874 Күн бұрын
8:16 a ni to melisa?
@katarininipohodniskinasvet5651 Күн бұрын
ne ne, ni melisa. doma imam eno celo gredo melise in bo jo prepoznala. nekatere divje užitne rastline se malenkost razlikujejo glede na področja, kjer rastejo. žal mi je, da nisem posnela drugega takega "grma", v katerem so lepo vidni cvetovi mrtve koprive.
@anzegoltnik7171 5 күн бұрын
Ga. Katarina najlepša hvala za tole, v tem času bomo to krvavo potrebovali! ❤
@estellekostanza7874 6 күн бұрын
Knjige Grlića so v knjižnicah ☺
@katarininipohodniskinasvet5651 6 күн бұрын
So, res je. Ampak jaz jih imam raje doma, pri roki. 😁
@Sonja3111 17 күн бұрын
Gospa, tako super kanal imate! Vesela sem, da sem vas spet našla. Rada sem prebirala vaš Pehta blog. Najina skupna točka je ljubezen do narave, empatija in verjetno tudi leto rojstva. En veeeliik objem❤
@katarininipohodniskinasvet5651 17 күн бұрын
Joj, Sonja, hvala lepa. Upam, da najdete kaj zase na mojem kanalu. Letnik 73 ste? Hja, nas ne delajo več, počasi bomo pa tudi že oldtajmerji. 😉
@Sonja3111 17 күн бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Hvala, vedno kaj najdem. Ja, mi smo dober letnik. 1973. Večno mladi.
@irenaskotnik219 21 күн бұрын
Če je pasijonka posajena zunaj, ne v lončku, prezimi in tudi plodove smo že jedli. Prlekija
@katarininipohodniskinasvet5651 20 күн бұрын
Resno? Ja, to pa je super informacija. Nisem vedela, da so njeni plodovi užitni. Hvala tudi za to informacijo.
@BoškoVirant 28 күн бұрын
Bravo
@estellekostanza7874 Ай бұрын
💜💜
@barbara1barby 2 ай бұрын
Zanimiv prispevek. A lahko narediš en prispevek o knjigah o divjih rastlinah ki so ti najbolj uporabne in katere raje da se ne kupijo. Prosim še kak video kako si to vse pripraviš. Hvala. LP
@KarmenGajšek 2 ай бұрын
Hvala draga Katarina, super si! <3
@katarininipohodniskinasvet5651 2 ай бұрын
facebook.com/fearlessandfar/videos/1227043255149339/?mibextid=rS40aB7S9Ucbxw6v
@francmihic3516 2 ай бұрын
Bavdle (Bavdlje) pri Grčaricah Osem vojakov kraljeve vojske, ki so padli med boji za Grčarice, nekateri so bili ustreljeni kot ranjenci, je bilo pokopanih pri cerkvi v Grčaricah. Za njihova imena vemo, ker so napisana v omenjeni 3. številki Slov. domobranstva. Med žrtvami v grobu v Bavdlah, v dolinici 600 m nad Grčaricami, ki se odpira proti vasi, so bili sledeči: p. Placid Grebenc, cistercijanec iz Stične, Viktor Turk, župnik iz Begunj pri Cerknici, dr. Vinko Blaško, notarski pripravnik iz Celja, Ernest Šijanec, aktivni kapetan, Boris Pertot, privatni uradnik iz Celja, Ivan Greif - Starček iz Maribora, dr. Vinko Greif, zdravnik iz Maribora in drugi. Omenjene našteva Ivan Lavrih v svoji knjigi, pri izkopu je bil namreč zraven (str. 74) in umorjene tudi prepoznal. V Bavdlah ni bilo treba nositi daleč, ker je prav nad grobiščem cesta, ki pelje iz Grčaric v Glažuto in Jelenov žleb. Na njej so že čakali z vozovi. V Jelendolu je bilo delo težje, saj je do ceste, ki pelje z Grčaric v Rakitnico in naprej, nekaj sto metrov daleč. Verbič nam je pomagal najti Bavdle. Nekaj deset metrov dolga dolinica 600 m od Grčaric. Hišic, ki jih je zdaj videti s tega kraja, takrat ni bilo, tudi tako gostega drevja ne. Bila je prava gmajna, po njej so prej gotovo pasli, a poleti 1944 so bile Grčarice prazne. Vladala je tropska vročina. Smrad, ki se je širil na kraju, ni bil za ljudi s slabimi živci. Vojaki so se menjavali, nekaterim je popustilo vse in so jih poslali proč. Trupla so bila površno pokrita z listjem in kamenjem, vsa v enem grobu in zelo spremenjena. Nekatera so bila na pol gola, druge je obleka še toliko držala skupaj, da se jih je dalo zelo previdno dvigniti in položiti v krsto. Nekaj trupel je šlo narazen, brž ko so se jih dotaknili, zlasti noge in roke. Ves čas je bila zraven komisija zdravnikov in pravnikov, ki je opravljala identifikacijo ter značilnosti popisala. No, v Bavdlah je še vedno šlo in se je dalo vsaj približno ločiti posamezna trupla, v Jelendolu pa so se zlepila med seboj, kot bi bila namazana s smolo. Vojaki so pazili predvsem na to, da so v vsako krsto položili po eno lobanjo. Verbič se števila ne spominja, ve pa, da je bilo voz osem do deset, na vsakega pa so naložili šest do sedem krst. To kaže tudi fotografija s plakata, ki opisuje dogodek. Na njej je videti kakih osem vpreg, na vsakem vozu pa vsaj pet krst. Sprevod je ravno pripeljal do Dolenje vasi. Tam ga je pričakal in pozdravil župnijski upravitelj v Dolenji vasi Stanislav Kapš. Spremljali so ga domačini, ki so krste in vozove okrasili s cvetjem in zelenjem. V Jelendol so partizani vozili ujetnike iz ribniških zaporov s tovornjaki. Po navedbi v Črnih bukvah naj bi bil prvi poboj 15. oktobra zvečer. Takrat so odpeljali 38 ljudi, 13 od teh je naštetih po imenih. Glavni poboj naj bi bil dan prej kot v Bavdlah, v noči med 22. in 23. oktobrom, ko je bilo odpeljanih 95 ljudi. Medtem ko se iz Grčaric in Bavdel ni rešil nihče, je iz Jelendola uspelo pobegniti Slavku Zupančiču. O tem je napisal zgodbo: »Roke sem imel zvezane na hrbtu. Prijela sta me dva komunista in me postavila pred jamo. Sezula sta mi čevlje, slekla hlače, vzela kapo in očala. Zvezala sta mi noge, eden me je držal za roko. Morilec je stal približno poldrugi meter od mene. Privzdignil je lahki mitraljez in oddal dva strela. Po prvem sem še stal, drugi pa me je zaradi zračnega pritiska vrgel … « Če torej seštejemo vse številke in upoštevamo najmanjše vrednosti 23 + 38 + 95, naj bi bilo v Bavdlah in Jelendolu vsega skupaj pomorjenih najmanj 156 ljudi, deset pa jih je padlo ali bilo ustreljenih v Grčaricah. Poveljnik Koprivica je bil takoj po bojih v Grčaricah pokopan v Ribnici, truplo Vlada Žnidaršiča so 22. septembra 1943 odkopali; preostalih osem pa je bilo izkopanih 12. avgusta 1944 in skupaj z žrtvami iz Bavdel pokopanih v Hrovači. Sklepamo, da je bilo odpeljanih in pokopanih drugod, predvsem v domačem kraju, okrog 45 žrtev, 120 preostalih pa zunaj pokopališkega zidu v Hrovači. Tudi prekop 4. oktobra 1944 v Jelendolu so opravili domobranci 115. in 25. čete iz Ribnice pod istim vodstvom. Nanj so se dobro pripravili, poskrbeli za prevoz in stesali več kot sto krst. Žrtve so prevažali s tovornjaki. Na jelendolski gmajni so bile tri jame, največ žrtev je bilo v srednji, ki je bila prava kraška jama. Omenili smo že, da so bila trupla bolj razpadla kot v Bavdlah, zlepljena z vlecljivo smolo oziroma lojem, telesni deli so se slabo držali skupaj. V krste so jih polagali, kakor je pač naneslo. Predvsem so podobno kot v Bavdlah pazili, da so v vsako krsto položili po eno lobanjo, kar pa vedno ni šlo. Trupla je pregledovala komisija, v kateri so bili trije zdravniki in pravnik. Krste so razložili na trgu okrog ribniške farne cerkve, kjer je bila naslednjega dne slovesnost. Po vojni je bilo grobišče na podlagi znane odredbe Zorana Poliča, takratnega notranjega ministra, zravnano z zemljo in so njive segale prav do pokopališkega zidu. Verbič se spominja, kako je bilo leta 1960. Vračal se je iz Kočevja in šel mimogrede na oglede. Nobenih sledi o grobišču, samo zorana njiva, zasajena z grmičevjem, verjetno z ribezom. Staro pokopališče so razširili kasneje. Pri tem so na prostoru, kjer so bile pokopane žrtve iz Grčaric in Jelendola, pustili zelenico. Nikomur od domačinov ni padlo niti na um nekaj takega, kar se dogaja sedaj, da bi namreč želel imeti grob na prostoru, kjer je pokopanih 120 drugih. Po letu 1990 je želela občina zasesti tudi ta prostor. Zato so se že dogovorili z Društvom za zamolčane žrtve (Franc Perme) in društvom Grčarice (inž. Davorin Žitnik), da bi tam postavili mavzolej, izkopali oz. izpraznili vse tri grobove in kosti spravili v njegovo kostnico. Omenjeni mavzolej je bil nato v spremenjeni obliki postavljen v jeseni 2000 pri jami pod Krenom v Kočevskem Rogu. Dogovarjali so se, da bi vse plačala občina, s tem pa pridobila dragoceni prostor za grobove. Zadnji hip smo za nenavadni dogovor izvedeli pri Novi Slovenski zavezi. Kje si namreč videl še kaj takega, da bi v Evropi vojake in civiliste, žrtve vojnega nasilja, ki so bili prekopani in pokopani na pokopališču, ponovno prekopali in spravili v kostnico! Saj nismo v Argentini! V uvodu sem napisal, da sta ohranjena samo dva medvojna grobova padlih in pomorjenih vojakov in civilistov na protikomunistični strani: grob 39 vaških stražarjev na Selih pri Ajdovcu, ki so padli ali bili pomorjeni ob napadu na Ajdovec 11. in 12. decembra 1942, ter 120 pomorjenih vaških stražarjev, vojakov kraljeve vojske in civilistov, ki so pokopani v Hrovači. Kako so uničevali take grobove drugje, bi za zgled naštel štiri: pokopališče na Orlovem vrhu na Ljubljanskem Gradu, kjer je bilo pokopanih najmanj 140 padlih domobrancev; Suhor, kjer stoji na manjšem neoznačenem grobu železni križ, tam pa naj bi bilo pokopanih najmanj 21 padlih pri obrambi vasi; Grahovo, kjer je na množičnem grobu 30 umrlih 23. in 24. novembra 1943 ostalo samo še toliko prostora, da so uredili grob Balantiču; za druge z napisa ne izveš, da so tudi tam pokopani, in Črni Vrh nad Idrijo, kjer je množični grob 46 pokopanih ob napadu na postojanko 1. septembra 1944 izginil, na njem pa so grobovi drugih. Jeseni 1941 so se iz kraja izselili Kočevarji. Septembra 1943 je Šercerjeva brigaga ob pomoči topništva italijanske vojske napadla pripadnike Centralnega slovenskega četniškega odreda in ga po večdnevnih bojih prisilila v predajo. Večino zajetih 171 članov posadke iz Grčaric so nato partizani obsodili na smrt za storjene zločine in usmrtili pri Mozlju v bližini Kočevja. Ponovno so bili boji v Grčaricah od 3. do 5. maja 1945, ko so kraj zasedle enote 7. korpusa. sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Darice
@katarininipohodniskinasvet5651 2 ай бұрын
G. Franc Hvala za vaš komentar. Zelo detajln opis določenih dogodkov tistega prostora in naše skupne zgodovine. Če prav razumem so kraljevi vojaki enako domobranci? Tega nisem vedela.
@francmihic3516 2 ай бұрын
Ob kapitulaciji Italije, 3.septembra 1943, ni bilo domobrancev, ki so se pojavili po nemški okupaciji. V Grčaricah in Bravdljah so partizani presenetili in zajeli pripadnike kraljeve vojske v domovini- , v Sloveniji tudi imenovane plavogardisti, kateri so bili podrejeni tedanji mednarodno priznani Kraljevi vladi v Londonu oz. poveljniku »kraljeve vojske v domovini«, generalu Draži Mihailoviću, ki so jih v Srbiji imenovali četniki. Ob kapitulaciji Italije so partizani najprej napadli Grčarice, kjer je bila enota plavogardistov, ki je zaman pričakovala izkrcavanje zahodnih zaveznikov. Zanimivo je, da so partizani preje napadli plavogardiste v Grčaricah, kot grad Turjak, kamor so se zatekli člani vaških straž in sorodnih enot. Tito je namreč sam rekel, da je v Jugoslaviji med okupacijo potekala državljanska vojna in je bil glavni cilj komunistov prevzeti po vojni oblast in uvesti režim po sovjetskem vzoru, kar nas bremeni še danes. V SFRJ smo slavili predvsem pridobitve revolucije, saj je KP le z revolucijo osvojila oblast. Vendar za kakšno ceno in rezultate? Inštitut za novejšo zgodovino navaja, da je zaradi upora padlo 7.800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo 100.000 Slovencev. Tito je torej sam izjavil, da je zanj najpomembnejši boj proti četnikom: "jer jedino oni bi mogli ogroziti našu revoluciju (z okupatorji- Nemci bodo opravili zavezniki)."Tito je vedel in tudi povedal, da je zanj najpomembnejši boj proti četnikom/plavogardistom in podobnim nasprotnikom komunizma, ker je vedel, da ti edini lahko po končani vojni ogrozijo revolucijo in Titu preprečijo prevzem oblasti po končani vojni. Vedel je tudi, da bodo le zavezniki lahko opravili z Nemčijo, ker bila še vedno vojaška in industrijska velesila. Tito je sam izjavil, da je zanj najpomembnejša zmaga nad četniki, "jer jedino oni bi mogli ogroziti našu revoluciju (z okupatorji- Nemci bodo opravili zavezniki)." Milovan Džilas; Revolucionarni rat , London 1980.;
@francmihic3516 2 ай бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Ob kapitulaciji Italije, 3.septembra 1943, ni bilo domobrancev. V Grčaricah in Bravdljah so partizani presenetili in zajeli pripadnike kraljeve vojske v domovini- , v Sloveniji tudi imenovane plavogardisti, kateri so bili podrejeni tedanji mednarodno priznani Kraljevi vladi v Londonu oz. poveljniku »kraljeve vojske v domovini«, generalu Draži Mihailoviću, ki so jih v Srbiji imenovali četniki. Ob kapitulaciji Italije so partizani najprej napadli Grčarice, kjer je bila enota plavogardistov, ki je zaman pričakovala izkrcavanje zahodnih zaveznikov. Zanimivo je, da so partizani preje napadli plavogardiste v Grčaricah, kot grad Turjak, kamor so se zatekli člani vaških straž in sorodnih enot. Tito je namreč sam rekel, da je v Jugoslaviji med okupacijo potekala državljanska vojna in je bil glavni cilj komunistov prevzeti po vojni oblast in uvesti režim po sovjetskem vzoru, kar nas bremeni še danes. V SFRJ smo slavili predvsem pridobitve revolucije, saj je KP le z revolucijo osvojila oblast. Vendar za kakšno ceno in rezultate? Inštitut za novejšo zgodovino navaja, da je zaradi upora padlo 7.800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo 100.000 Slovencev. Tito je torej sam izjavil, da je zanj najpomembnejši boj proti četnikom: "jer jedino oni bi mogli ogroziti našu revoluciju (z okupatorji- Nemci bodo opravili zavezniki)."Tito je vedel in tudi povedal, da je zanj najpomembnejši boj proti četnikom/plavogardistom in podobnim nasprotnikom komunizma, ker je vedel, da ti edini lahko po končani vojni ogrozijo revolucijo in Titu preprečijo prevzem oblasti po končani vojni. Vedel je tudi, da bodo le zavezniki lahko opravili z Nemčijo, ker bila še vedno vojaška in industrijska velesila. Tito je sam izjavil, da je zanj najpomembnejša zmaga nad četniki, "jer jedino oni bi mogli ogroziti našu revoluciju (z okupatorji- Nemci bodo opravili zavezniki)." Milovan Džilas; Revolucionarni rat , London 1980.;
@karmengajsek6028 4 ай бұрын
Draga Katarina! Čestitke za vse izjemne prispevke. Želela bi te povabit k sodelovanju pri Slovenskem festivalu divje hrane - FesDivjal, če bi želela. Lepo prosim za tvoj kontakt. Hvala! Lp Karmen Gajšek
@katarininipohodniskinasvet5651 4 ай бұрын
Draga Karmen. Hvala lepa za čestitke.
@lilistevanovic275 4 ай бұрын
Hvala. Ste zelo pogumni. Hrabra žena.
@senozetski 4 ай бұрын
Narcise, čemaž, gozdovi, skale ....Lepi kraji!
@senozetski 4 ай бұрын
Katarina, kaj ko bi vzeli na pot tudi kakšno tanko polietilensko zaščitno folijo? (4 x 2,5 m - na primer, le 180 g ("strong"); so pa tudi lažje in drugih dimenzij. Povezneš prek šotora ali le preko sebe in nahrbtnika in ostaneš suh.
@katarininipohodniskinasvet5651 4 ай бұрын
ma v konkretnem primeru je bil problem ta klek. to je nizek bor, njegove veje so ukrivljene in iglice kar ostre. zato nisem dala na nahrbtnik zaščitne plastike, moja vetrovka je sicer vodoodporna, ampak me je bilo tudi strah, da sem bom z njo kje nataknila. v ta klek, ce zraste preveč skupaj, se je treba kar z vso močjo upret levo desno oz. cikcak, da si utres pot skozenj. meni osebno je to zelo zoprno. ampak saj tukaj sem zjutraj se pravilno oblekla, dan prej pa se mi pač ni dalo in posledično sem bila vsa mokra.
@senozetski 4 ай бұрын
Katarina, kaj ko bi vzeli na pot tudi kakšno tanko polietilensko zaščitno folijo? (4 x 2,5 m - na primer, le 180 g ("strong"); so pa tudi lažje in drugih dimenzij. Povezneš prek šotora ali le preko sebe in nahrbtnika in ostaneš suh.
@sabinavrecar9681 4 ай бұрын
Lilija, se reče 😁onemu kovanemu znaku
@katarininipohodniskinasvet5651 4 ай бұрын
Hahaha seveda. Hvala.
@Deyan_B_Travels 7 ай бұрын
Katera je tista oljka? Calavis? A sem prav razumel?
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
Oljka Casaliva. Očitno sem se zmotila. Kupila sem jo v podjetju Sadike na dom. www.sadikanadom.si/oljka-tonda-di-villa
@Deyan_B_Travels 7 ай бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Hvala! Lep vrt 🙂
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
@@Deyan_B_Travelshvala lepa
@gordana5573 7 ай бұрын
Dobro se je ravnat po lastni intuiciji
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
Res je. Pogostokrat je ona tudi edino kar imaš s seboj in na kar se lahko zaneseš.
@gordana5573 7 ай бұрын
Tako zelo iskreno in naravno povedano. Zvesta do sebe in narave! Čestitam za korajžo
@RomiRomi-on4sz 7 ай бұрын
Pozdravljena Katarina. Odličen prispevek. Hvala. Sama sem tudi velika ljubiteljica divjih užitnih rastlin, plevelov...in jih zelo rada jem. Pred kratkim sem malo pretiravala s česnovko in mi je bilo rahlo slabo, ampak nič zato. Vseeno je čudovita, še posebej mlada. Hvala in lep pozdrav
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
Pozdravljena.jaz pa obožujem deteljo in kurja črevca, ki so res dober nadomestek solate.
@jugoslavstoijcevic6709 7 ай бұрын
Imas li za prodaju i koja je cena
@jugoslavstoijcevic6709 7 ай бұрын
Koliko imas broj zivotinja i dali se isplati drzanje ove rase znam da moze dase drze bez stale.
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
To nisu bile moje krave. Ja sam bila čoban. Ali moj šef ima oko 250 glava in kaže da mu se isplati. Prodaje samo kad je cijena dobra, inače ne. Radnike po potrebi iznajmljuje, uglavnom radi sve sam.
@aleksanderjaksa5263 7 ай бұрын
Pasa vam kmalu nebo potrebno nosit zaradi denarja. Tko in tko nam ukinjajo gotovino... 😢
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
Sama uporabljam samo gotovino in me kartično poslovanje ne zanima. Če gotovine več ne bo, bom šla pa na daj-dam sistem.
@aleksanderjaksa5263 7 ай бұрын
Mi je zelo všeč, da tako razmišljate. Ni nas veliko... Hvala za vaše videe, so zelo zanimivi, ampak za nas občasne pohodnike so predrage zadeve. Sam kupujem second hand robo in kakšne ok zadeve z ne tako priznanimi imeni. Lep pohod z novo opremo vam želim!
@katarininipohodniskinasvet5651 7 ай бұрын
@@aleksanderjaksa5263 sama sem zagovornica poceni opreme, ker se mi zdi noro dat, recimo, 700 EUR za šotor. Večina moje opreme je cenovno dostopna vsem, ta zadnji nakup pa je res malo dražji, ker si zdaj privoščim nakup nekaterih kosov, o katerih sem sanjala že leto dni nazaj.
@Be1e6 8 ай бұрын
super video.. ampak pes se prilagodi človeku. npr če gre v hribe je obvezno in najbolj varno, da je tudi naučena hodit. Seveda pa tam, kjer lahko jo izpustite, pa je odpet pes.
@tomazravnikar8213 8 ай бұрын
hvala❤
@bostlbostl-vu1kz 8 ай бұрын
Hvala Katarina za trud in čas.
@keramikaraku 8 ай бұрын
Kaj morate vedeti, preden bo vaš otrok prejel cepivo Hexacima. Prav zanimivo ,bi bilo poznati število staršev ,ki pri svojem trimesečnem dojenčku prepoznajo alergično reakcijo na gluteraldehid, formaldehid, neomicin, streptomicin ali polimiksin B ,saj se v danem primeru cepivo ne sme uoorabiti. Le komu so ta navodila za uporabo namenjena ?
@katarininipohodniskinasvet5651 8 ай бұрын
V bistvu jih starši ne dobijo če jih ne zahtevajo. Ko pripeljejo otroka na cepljenje se le-to izvrši takoj. No, razen če so starši tecni in ne dovolijo tega. Zdravnica je moji hčeri rekla da ji na vsa vprašanja ne bo mogla dati odgovorov, a če piše da se imajo starši pravico posvetovati pred cepljenjem - in najbrž tudi odločiti za necepljenje - potem ne razumem zakaj so kaznovani ko/če otroka ne cepijo.
@keramikaraku 8 ай бұрын
ja saj ,odgovore poznam,ker te spremljam že nekaj časa, vem ,da jih poznaš tudi ti. Vesel sem ,ker verjamem ,da boš na osebni ravni zadevo uredila.Na splošno pa je vse skupaj žalostno podobno boju z mlini na veter. Pa LP janez@@katarininipohodniskinasvet5651
@PeterHarbMB 8 ай бұрын
Katarina kaj se ti je zgodilo? Vem da si poštena in iskrena oseba. Veliko je pa že preteklo časa, ko smo prvič objavljali in se trudili po svojih močeh. Kljub temu z spoštovanjem do te objave. Ne pogovarjamo se to samo na internetu temveč nas je že kar lepo število brezkompromisnih ljudi. In še ena velika hvala tebi za nasvete okoli prehranjevanja in preživetja v najhujšem primeru ki se nam lahko pripeti. Z spoštovanjem Peter
@katarininipohodniskinasvet5651 8 ай бұрын
Oprosti Peter, ampak ne razumem tvojega komentarja. Si lahko bolj natančen in direkten v zapisovanju svojega mnenja. Hočeš demantirat moje navedbe v prispevku ali hočeš rečt, da ti to veš že sto let!
@PeterHarbMB 8 ай бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Ne pohvalil sem te, ampak malokdo je takrat naredil to kar si ti. Namreč, te travme nekako vsi preživljamo na tak ali drugačen način. Še enkrat hvala za tvojo izčrpno branje - namreč če pogledaš na netu je veliko filozofiranj in celo zavajanj tega pa ti ne počneš.
@katarininipohodniskinasvet5651 8 ай бұрын
Peter, v opisu spodaj sem dala povezavo do navodil za uporabo tega cepiva. Vse je zdaj na spletu, samo kaj ko večina splet uporablja samo za zabavo in kratkočasenje.
@antontomsic7438 9 ай бұрын
7.oo: Zdi se mi, da je njiva posejana s kolerabo za krmo.
@katarininipohodniskinasvet5651 9 ай бұрын
Bi znalo bit, tam je kmetija s hlevi. Hvala za info. Torej je vsekakor užitno.
@antontomsic7438 9 ай бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Pa tudi zelo okusno.
@katarininipohodniskinasvet5651 9 ай бұрын
@@antontomsic7438O? Imate kak recept ali se jo uporabi kot obicajno divjo hrano, surovo, v prikuho, v rižoti.
@antontomsic7438 9 ай бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 V kuhaju pa nisem doma. Ko sem zunaj naletim na kolerabo, ki jo nasejejo lovci za divjad. Pa si privoscim kaksen list kolerabe, pojem ga kar surovega. Korenika kolerabe je odebeljena, podobno kot pesa, in je tudi surova zelo okusna. Tudi kuhana korenika gre vslast, lahko jo dodamo tudi mesni juhi in enoloncnicam. Kako je s kolerabo v smutiju pa ne vem, kajti pri meni je sef kuhinje moja zena in smutija ne pripravlja. Ji bom pa predlagal kaksen smuti, za zacetek morda s kolerabo. Lep dan!
@katarininipohodniskinasvet5651 9 ай бұрын
@@antontomsic7438hvala za odgovor. Koreniko kolerabe uporabljam za juho tudi jaz, ampak to tisto "ta pravo", iz trgovine, ne krmno, 😊. Ali pa sta to ena in ista, samo ne vemo za to.
@antontomsic7438 10 ай бұрын
Tist, k je led naredu ga bo tud razbil.
@brigitablazic103 10 ай бұрын
Hvala, lepo je to videti 😊, upam, da mi uspe do konca februarja končat bajer, da se pridejo krastače parit.
@katarininipohodniskinasvet5651 10 ай бұрын
Če se prav spomnim so krastače med zadnjimi, ki pridejo v ribnik in mlako odlagat svoje mreste, tako da sem prepričana, da vam bo uspelo do takrat naredit bajer. Žabe se uravnavajo po naravi in se bodo zbudile iz hibernacije šele ko bo dovolj časa dovolj toplo. Jaz ne vem kako one to vejo, ampak čisto vsako leto vidim da so one tiste, ki mi dajo do znanja, da je mraz, kakršen je trenutno (danes smo 19.1.), mimo. Prve so, ki jih ponoči slišim na vrtu in ko jih zaslišim tudi zelo kmalu vidim prve njihove mreste. In res potem ni več obdobij, ki bi bile temperature pod minusom.
@bostlbostl-vu1kz 10 ай бұрын
Rastlinica med 2 in 3 minuto se mi zdi da je penuša je malo pekoča. V gozdu se sedaj dobi še deteljica in še kaj bi se našlo. Lp
@katarininipohodniskinasvet5651 10 ай бұрын
Res je, dlakava penuša je. Najde se še kar nekaj rastlin, tudi regrat in regratu podobne rastline rastejo tu in tam, je pa vsega manj kot spomladi. Vsaj pri meni je tako.
@ljubadoblekar9146 10 ай бұрын
❤❤❤❤❤❤❤
@bostlbostl-vu1kz 10 ай бұрын
Hvala Katarina. Srečno in zdravo leto ti želim.
@katarininipohodniskinasvet5651 10 ай бұрын
Hvala za lepe želje.
@antontomsic7438 11 ай бұрын
Rucah je zmeraj prevelikin pretezek. Je pa tudi zmeraj premalo stvari v njem.
@ljubadoblekar9146 11 ай бұрын
❤❤❤❤❤😂
@ljubadoblekar9146 11 ай бұрын
❤❤❤❤❤❤
@ljubadoblekar9146 11 ай бұрын
Prisrčna hvala, lepo pozdravljena od Ljube iz Litije 🥰
@majapenko1528 11 ай бұрын
Katarina, hvala za čudovito predajanje znanja in vEdenja. 💞
@ljubadoblekar9146 11 ай бұрын
❤❤❤❤❤❤
@ljubadoblekar9146 11 ай бұрын
❤❤❤❤❤❤
@antontomsic7438 11 ай бұрын
Poglej na jutubu: Gozdovnik na soncni strani alp sladka koreninica!
@antontomsic7438 Жыл бұрын
Lep dan! Lep prispevek in prijetna glazba. Zelel bi kaksno besedo vec o rastlinah iz tvojega ribnika.
@katarininipohodniskinasvet5651 Жыл бұрын
Če mi poveš kaj točno te zanima, ti z veseljem odgovorim.
@antontomsic7438 Жыл бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Ce sem odkrit, niti sam ne vem,kaj bi me zanimalo. Vodno leco prvic vidim, zahvaljujoc tvojemu videu. Izmed vseh rastlin na posnetku poznam samo cesnjo, pa mogoce lokvanj. Zdi se mi, da sem videl tudi kolmez, nisem pa ziher. Za ostale rastline pa nimam pojma. Povej mi samo, ce je "kolmez" res kolmez. LP!
@katarininipohodniskinasvet5651 Жыл бұрын
@@antontomsic7438 kolmez je res kolmez in to v obeh mlakah. V ribniku se lepo vidijo listi blatnika, ki spominja na lokvanj, vendar to ni. Blatnik raste v globini do tri metre, liste ima stopničasto po vsej višini in je oksigenator, daje vodi kisik. Zgornji listi pozimi pomrznejo, spodnji ne, zato ne rabim črpalke v ribniku, ker on daje kisik vodi. Najdeš ga v vseh vodnih telesih pri nas, je avtohtona rastlina. Poleti cveti rumeno, male cvetove ima. V ribniku je še vodna Smrekca, ob strani je ciperus, na vodni gladini sta vodna detelja in vodna zlatica, ki cveti do septembra, v vodi je še rogolist, ki se ga ne vidi, ker plava v vodi in ima zelo male korenine. Tudi daje kisik. Okoli pa so različne rastline, njihovih imen pa ne vem na pamet.
@antontomsic7438 Жыл бұрын
@@katarininipohodniskinasvet5651 Hvala! Moja radovednost je potesena, zdaj bom lahko mirno spal. Lep dan!
@brigitablazic103 Жыл бұрын
Fuuul lepo, kako je šele v živo... hvala Katarina! Mene tudi zanimajo rastline, no, saj nekaj odgovorov sem že dobila. A vodno peruniko imaš? Danes grem kopat za mojo mlako, malo me je strah, da kaj ne zafrknem ...😊
@antontomsic7438 Жыл бұрын
thru hiking se mi zdi ko krizev pot. Hocemo se spremeniti, kot da ne bili vredni zivljenja. Pa saj imamo pravico ziveti taki, kot smo.
@katarininipohodniskinasvet5651 Жыл бұрын
Jazga ne dojemam tako in si niti ne predstavljam življenja brez njega. Spreminjajo nas izkušnje, ki nam jih nosi življenje, za to pa nam ni treba na Camino ali Via Dinarico. Zanimivo mi je, da ima to spreminjanje poseben izraz in ni depresija, kar marsikdo zmotno misli.
@ljslo.... Жыл бұрын
😊👍
@PeterHarbMB Жыл бұрын
Zanimivi prispevki, samo interes je potreben!
@antontomsic7438 Жыл бұрын
Lep prispevek. Pa se se oglasi!
@antontomsic7438 Жыл бұрын
25.o5 Da, to je divji ali navadni pelin, atemisia vulgaris. Lep pozdrav, zeliscarka!
@antontomsic7438 Жыл бұрын
Pravi pelin, artemisia absintum je bolj grenak o divjega. od divjega se razlikuje po srebrno zeleni barvi.
@katarininipohodniskinasvet5651 Жыл бұрын
Hvala za info. 👍