FF usual issues racist 7 off 77777666 JCB is 666a yeah just ò PCB ISO Test

Zelo lep videoposnetek, ganil me je do solz!

Vrhunsko sporočilo ob dnevu mrtvih tako na vsebinski ravni kot tudi na estetski ravni prikaza pokopališča.

Čudovit koncert, ki človeku naponi dušo. Želim vam še veliko takih dogodkov. Franc Rozman

Stahlglocke.

Prenovljena notranjost zvonika in nove zaščitne lamele ter mreže na linah zvonika na Gulču Ob prvih pobudah za zamenjavo železnih zvonov na Gulču, leta 2017, smo že zbrali ponudbe za nove zvonove. Vendar se je pojavila zahteva, da se najprej uredi streha in pročelje cerkve. To nam je uspelo leta 2019. Krovci podjetja Šuštaršič iz Logatca, so odlično opravili svoje delo. Ob pripravah na menjavo zvonov pa je prišla pobuda, da se ob tem prenovi tudi notranjost zvonika. Mizarski mojster Janez Kogovšek je tako obnovil stopnišče, da je že to sedaj zanimiva kulturna dediščina slovenskega mizarstva. Problem zamakanja zvonika se je pojavil že pred mnogimi leti, ko so v zvonik montirali sirene. Vendar je bila ta nevšečnost odmaknjena tako visoko, da se je nanjo kar pozabilo. Da se dela škoda, smo opazili ob elektrifikaciji tudi tega dela zvonika. Po srečanju pritrkovalcev pa se je rešil tudi ta problem. Janez Moškrič nam je podaril aluminijaste lamele iz katerih smo po navodilih naravovarstvenikov in RECO izdelali ustrezne lamele in vse štiri pritrdili v zvonik. Še pred srečanjem pritrkovalcev so bili izdelani okviri za zaščitne mreže, pobarvani, pritrjeni na svoja mesta in nanje privezana mreža, katere oblika je prav tako dogovorjena z naravovarstveniki in drugimi obiskovalci zvonika. Na vse strani so narejena tudi okna za fotografiranje. Pritrkovalski oder je dobil dokončno in res prijazno obliko ter dodatne odlagalne površine pod zvonovi. Betonska tla pod zvonovi so premazana z Akril emulzijo in pobarvana s sivo Takril barvo. Prav tako tudi prehod med korom in stopnicami ter med stopnicami in podstrešjem. Podstrešje loči sedaj od stopnišča temna zavesa iz blaga, kar je prav tako dogovorjeno z naravovarstveniki, saj duši vpliv iz zvonika. Stopnice, ograje, podesti in klopi pa so prebarvane z lanenim oljem. Tako je ob pomoči Občinskega društva podeželske mladine in družin Brezovica ter drugih dobrotnikov, v okviru Projekta prenove naselij in izboljšanja zaupanja med vsemi ljudmi zaključena prenova zvonika na Gulču. Projekt pa seveda ni končan, saj se že zbirajo eksponati in dokumentacija za tehnični in naravoslovni muzej v etažah zvonika. Oba pa bosta predstavljena tudi na spletu. Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom in se vam za sodelovanje v skupno dobro, priporočamo tudi v naprej. Ulivanje zvonov 20.5.2022: www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/slovenija-in-zupnija-brezovica-je-bogatejsa-za-stiri-nove-bronaste-zvonove.html Blagoslov novih zvonov 25.9.2023: zupnija-brezovica.rkc.si/novi-zvonovi-v-cerkvi-svete-trojice-v-vnanjih-goricah/ Srečanje pritrkovalcev, 7.5.2023: pritrkovalec.si/index.php/content/display/209 Vnanje Gorice, na prvi rojstni dan zvonov, 20.5.2023 Drago Stanovnik 051 344 688 za ODPMD Brezovica

Res čudoviti dogodek pri dvigovanju zvonov v zvonik . Samo vreme je ponagajalo.

Odlično ubrani zvonovi. Večkrat jih slišim ob pogrebih ,ki se pokojni poslavljajo iz tega sveta.

Absolutely beautiful new bells.

zelo lepo!!

lepo

Hvala za to, ker ste tako lepo povedali :)

Zelo lep videoposnetek!!! 👍

Odličen g. Miro Šlibar kot vedno!

Čudovit video!

Farani Vnanjih Goric sedaj ste lahko ponosni na zvonove ,ki bodo vas vabili k bogoslužju . in vas tudi bodo pozdravili ,ki vas bodo položili k večnemu počitku .

Bogu in dobrim ljudem hvala za nove zvonove in vse ugodne spremembe v kraju, v Župniji Brezovica in v Sloveniji.

Blagoslov vsem vam in zvonovom

Which factory does this bell belong to?

Meni se zdi ta božičnica zelo lepa.

❤🍀🐞

Prelepo! Še sploh so mi všeč posnetki cerkve iz zraka!

lepo😎🎄

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju. V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja. V številnih državah je božič državni praznik ali dela prosti dan.[4] Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic.[5] Vsebina Pravopisno pravilno se imena večine praznikov zapisujejo z malo začetnico, kar velja tudi za besedo božič.[6] Zlasti v zasebni rabi se beseda božič pogosto zapisuje tudi z veliko začetnico, kar nekateri utemeljujejo s spoštovanjem do praznika[7] ali tem, da gre za pomanjševalnico imena krščanskega boga, tj. Boga, kar se piše z veliko. Slovensko ime božič za praznik Jezusovega rojstva namreč izhaja iz pomena »majhen bog«.[8] Podobno pomanjševalnico so uporabljali že Praslovani, ko so ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarogovega sina Svarožiča, ki je poosebljal Sonce, saj to v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.[9] Drugo ime za to praznovanje je koleda, ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz »božični teden« ali »koledna pesem« in je prvotno izposojeno iz latinščine, kjer calendae in calāre pomenita »prvi dan v mesecu« in »klicati«.[10] Iz besede koleda izhaja tudi kolednica, vrsta ljudske pesmi, ki se je za čas božiča in šego trikraljevskega koledovanje ohranila še do danes.[11] Sicer pa se tovrstne pesmi pojejo tudi za jurjevo in druge priložnosti.[12] Tretje ime, poznano vsem Slovanom, je kračun, ki kot pri prvi teoriji pomeni »kratki«. Beseda lahko da pomeni tudi »prihod«, kar ustreza latinskemu adventus.[13] V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil med drugim v priimkih. Slovanom je znan tudi ščodry večer[14] (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) v pomenu radodarni ali velikodušni večer. Vsebina krščanskega božiča Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, ki je opisan v Novi zavezi kot izpolnitev mesijanskih prerokb.[15] Kristjani verjamejo, da številni starozavezni odlomki napovedujejo prihod Mesije in da so se te napovedi uresničile v Jezusu.[16] Po zgodbi sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. Dogodek opisuje Evangelij po Luku z naslednjimi besedami: Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,1-7). Glavni članek: Jezusovo rojstvo. V spomin na ta dogodek kristjani postavijo jaslice, ki so se začele postavljati v 13. stoletju, praznik pa praznujejo tudi z molitvijo in obiskom polnočnice.[17] Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca sicer izvira iz 19. stoletja. Datum krščanskega božiča Mozaični prikaz Kristusa kot Sonca (v mavzoleju pod baziliko sv. Petra) Natančni datum rojstva Jezusa Kristusa ni znan. Nekateri menijo, da je datum izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca (sol invictus) in zimskim sončnim obratom,[12][18] saj so tudi zgodnji kristjani Jezusa povezovali s soncem in simboliko luči (glej npr. Mal 4,2, Mt 17,2, Jn 8,12, Ef 5,14).[19] Prvo zgodovinsko izpričano krščansko praznovanje božiča na 25. december je bilo v Rimu leta 336.[20][21] Drugi izbiro datuma pripisujejo papežu Juliju I.[22][16] in opozarjajo na vpliv rimskih saturnalij.[23] Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev božič praznujejo 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.

najlepša božičnica vseh časov !!!!!!!!!!!

Hvala za lep sveti večer.

Čudovito. Še sploh glasba se lepo prileže naravnost pratničnem vzdušju!

Zelo lepo! 😀

čudovito...hvaaalaaa..lepe praznike

Sound nice for steel bells cast by KID ;) f' as' b' d''

Hvala Krnu in Dominiku za lepo opravljeno delo na obnovi.