Hvala ti ❤. Drugačna, ampak v srčku enaka 🥰.

@@katjabursic5250 hvala ti za lepe besede 🙏💚

💚 what a precious message... thank you 🙏. You know I read it in the right moment as I had a very rough couple of days. Mentally. I believe there are no bigger obsticles than the mental ones we face... But no matter how difficult some fears are or how "shit" everything seems... our light never goes out. It's burning all the time, we just cant feel it sometimes. But it's there. And your light is always burning. Very brightly. If it wasn't you wouldnt have written such a heartful message to me. Sending you a big hug 💚.

No, not legal. Maybe I will speak in english about Ayahusca some more in the future 💚.

@@tjasinkoticek1238 ❤

Cvetka živjo, hvala za deljenje svojega pogleda. Odprla si zanimivo temo o navezanosti. Zadnje dni razmišljam ali sploh obstaja zdrava navezanost? Verjetno tudi vsak po svoje razume ta pojem. Pripadnost - se strinjam ja. Jaz čutim pripadnost večim ljudem in mislim, da moji partnerji tudi čutijo pripadnost meni. Jaz razumem pripadnost kot: čutimo med sabo, kako se imamo radi, in si ljubezen izkažemo ko to začutimo v trenutku (pripadnost kot nek občutek skupnosti). Sama menim, da zna biti navezanost tricky, saj se mi zdi da ko dojemamo odnose iz naslova navezanosti, je vedno nekje takoj za vogalom strah pred tem da bi nekoga izgubili, oziroma nuja po tem, da ne bi bili v neki soodvisnosti od ljudi. Se pravi, ko nam nekdo izkaže pozornost smo ok, ko nam je ne, nismo ok. Po vseh mojih dosedanjih izkušnjah opažam, da čista ljubezen obstaja zunaj navezanosti. Kakor jaz razumem, je varna navezanost pomembna v otroštvu (kot si omenila), da jo starši z otroci negujejo - če otrok rabi podporo, varnost, ljubezen v katerikoli obliki, da jo dobi. Potem kasneje pa, če odrasteš v posameznika, ki čustvuje na zdrav način in sam sebi nudiš varnost, ljubezen itd. - je po mojem mnenju bolj zdravo, da se ne navezuješ (že sama beseda, na(pri)vežeš se na nekoga). Je pa seveda tudi meni pomembno v mojih odnosih, da si izkazujemo pozornost, ljubezen - ampak, da se to razvija organsko, če se. Če se pa ne, pa tudi ni panike, saj sem sama sebi zadosti vedno 🙂. Ne zdi se mi zdravo, da od partnerjev pričakujemo, zahtevamo on demand neke izkaze ljubezni. Jaz vidim, da če pustim, da se moji odnosi organsko razvijajo kamorkoli se že razvijajo (brez da nujno vlečem v neko smer, ker mam sliko v glavi kako naj bi odnos izgledal), je veliko lepše in predvsem resnično. Ljubezen pa je vedno v meni, samo srce odprem in sem tam 🙂💚. Lahko sem sama, lahko pa v družbi. Glede razpolaganja s kapacitetami časa - jaz negujem odnose z ljudmi, ki dojemajo odnose na podoben način - se pravi živijo svoja življenja, ne čakajo da jih jaz izpopolnim, trudim pa se da ohranjam stik vsaj enkrat tedensko z osebami, ki so mi organsko najbližje. Tako kot s prijatelji, s tistimi ki se najbolj razumeš boš preživljal več časa. Ampak če se nanesem spet na navezanost - vsi imamo svoja življenja in smo svobodni, samostojni, gledamo na odnose iz vidika hvaležnosti - hvaležni smo ko se vidimo tudi če ne zelo pogosto, in takrat ko se izkoristimo vsak trenutek da smo prisotni en z drugim. Ne pa iz vidika pomanjkanja, zamere kako malo se vidimo. Verjamem da zdaj veliko bolj izkoristim trenutke preživete z osebami ki jih po redkeje vidim, kot pa včasih z bivšimi fanti ko smo ves čas tičali skupaj, pa sploh nismo bili polno čustveno prisotni. Svoboda pa zame pomeni svoboda v sebi - ko sem ujeta v zgodbe v glavi, nisem svobodna. Ko živim življenje v čisti prisotnosti v trenutku, sem svobodna. Verjetno tudi svobodo vsi dojemamo po svoje 🙂. Je pa lepo, da se pogovarjamo, posebej na spoštljiv način, ki ne obsoja, ki ne napada, ki ne poskuša tekmovat. Da imamo odprte pogovore, in si delimo prakse, s katerimi lahko potencialno izboljšamo drug drugemu življenja. Dobrodošli konstruktivni komentarji, ki prihajajo iz srca 💚🙏.

A je uredu Tristan če bo pa punčka pa lahko Ana