Boštjan Pertinač - Silvo feat. Gojimir Lešnjak - Gojc (Official Audio)

Na 21. KantFest, festivalu kantavtorjev je Boštjan Pertinač prejel bronasto odličje (srebrnega letos zaradi večjega števila tujejezičnih pesmi niso podelili). Nagrada, ki jo je prejel iz rok Adija Smolarja je več kot vzpodbudna popotnica ob izidu njegovega drugega kantavtorskega albuma. Pesmi sta nastali v sodelovanju z mladim tržaškim aranžerjem Lorenzom Visintinom. V skladbi Silvo Štrlobov v vlogi Silvota sodeluje Boštjanov posebni gost, en in edini Gojmir Lešnjak - Gojc.
V argumentaciji za nagrado na Kantfestu so zapisali takole: “ Nagrado prejme Boštjan Pertinač, spreten in duhovit pripovedovalec z narečjem zabeljenih človeških zgodb v duhu italijanskih tradicij.”
Silvo Štrlonov je zgodba malega človeka s Krasa, ki s prodajo parcel za gradnjo sežanske industrijske cone “Terminal” prejme bajno bogastvo, katerega s pohlepom po še več zapravi v lipiškem Casinoju.
Glasba in besedilo: B. Pertinač
Aranžma: B. Pertinač/L. Visintin
Snemali so:
Boštjan Pertinač (Vokal, Kitare, Mandolina)
Gojimir Lešnjak Gojc (Parlando - Silvo)
Lorenzo Visintin (Tolkala, programiranje)
Giovanni Toffoloni (Kontrabas)
Jure Doles (Bobni)
Stefano Bembi (Harmonika)
Ana Mezgec (Violina)
Katarina Kozjek (Violinčelo)
Editiranje Boštjan Pertinač,
Mix in mastering Lorenzo Visintin
Besedilo:
Tu je štorja o Silvu Štrlonu
in k’ku se je znašu na kantonu.
Z majhne vasi Orlek doma,
vas za kateru marsikdu n’zna.
Silvo je grozno rad kšno reku,
ma še rajši pej je u betulu u’teku.
Otrok ni j’mu, niti žene, mel je psa,
po pasmi čistokrvnega baštardota.
Lohko bi rekli, da silvo je kmet.
Pr njemu ni blo neke voje za živet.
Važno da flaškon poln je vina,
alpa una prozorna tekočina szi brina.
Orlk ni grozna premožna bla vas.
Eni bi rekli da povozu jo je čas.
En pole so prsli investirorji sz Ljubljane.
Radi kupli bi parcele vse do Sežane.
Ku slišu je cifru ga na rit je zabilo,
u želodcu mal zvilo, skori dobu bi kilo.
“Od dns naprej, ne bom več kmet,
Zdej kupu si bom vse kr bom tew met.”
U betulu prow nč več ni zahajal.
“Zdej sem gospod” po vasi je lajal
“Se spodobi ko polna sowdow je vreča,
da se tudi v Casinoju nasmehne mi sreča”.
In jgru in jgru je dneve in dneve,
ma kej ku Casino večino pobere.
K’ukr so pršli, so šoldi anka šli,
konec bilo je bleščečih noči.
Pravjo da dnar je sveta vladar,
in dokler ga mas največji si car.
Ma ku šoldu enkrat zmanjka,
si sposodiš, pole rube te banka.
Tku ku sz kmeta je ratu gospod,
sz gospoda se hitro je znašu odspod.
E Silvo moj, upam da zdej si srečn,
ti sz dnarjem nikoli nisi bil spreten!