Cestne blodnje 72 - Hibridi

Največkrat boste slišali, da so hibridi pravzaprav električna vozila, a niso. Električni motor je tu bolj pomoč klasičnemu, recimo pri speljevanju, držanju hitrosti ali regeneraciji pri zaviranju. Poznamo tri glavne vrste hibridov, klasični, priključni in mehki (mild). Prva dva sta znana že dolgo časa, klasični hibrid ima manjšo baterijo, okoli 2kWh in je namenjena predvsem vožnji pri nižjih hitrostih ter že prej omenjenim možnostim, kjer je klasika dokaj potratna, kot je recimo speljevanje. Priključni hibrid ima bistveno večjo baterijo, novejša vozila tudi do 15kWh in močnejši motor ter je sposoben voziti le na elektriko okoli 50km, odvisno od kapacitete in načina vožnje. Mehki hibrid je predzadnja pogruntavščina, ki deluje na več različnih načinov in je namenjena predvsem pospeševanju ter krajšim premikom, polzenju v koloni. V drugi ligi so EREV, vozila, ki imajo bencinski motor za to, da ta poganja alternator in tako generira elektriko za pogon. Od vidnejših predstavnikov sta recimo BMW i3 ali Opel Ampera. In za konec še Nissanov e-Power, ki je bolj kot ne brca v temo, EREV brez baterije. Problem pri takem konceptu je, da se na prvi pogled sliši odlično, je poraba na koncu višja, kot če bi bencinski motor direktno gnal kolesa. Skratka, to je na kratko o hibridih, naslednjič pa, kateri od njih je najbolj zanimiv.