Dan spomina na žrtve holokavsta 2024

𝐃𝐚𝐧 𝐬𝐩𝐨𝐦𝐢𝐧𝐚 𝐧𝐚 𝐳̌𝐫𝐭𝐯𝐞 𝐡𝐨𝐥𝐨𝐤𝐚𝐯𝐬𝐭𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟒
Letošnja prireditev, 16. po vrsti, je potekala pod naslovom Vsi otroci so naši otroci. Skozi spominjanje in pričevanja so organizatorji Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja in TV Medvode odstrli pogled na neutolažljivo žalost otrok, ki jih je zaznamoval holokavst. Tako tudi letošnjega pričevalca Hermana Janeža, ki mu je fašizem na Rabu in v Gonarsu ukradel otroštvo. Otroštva pa so s trpljenjem v nesmiselnih vojnah prizadeta tudi danes. »Zato spominjanje na holokavst zahteva pogum, da se odkrito soočimo s prikazom tega zla brez milosti, občutimo praznino in izgubo, poslušamo in slišimo nedoumljiva pričevanja o izprijenem in zlobnem človeškem umu. Da bi izgubljena življenja milijonov imela trajno vrednost, se moramo spominjati in ostati budni,« so zapisali organizatorji in še: »Nihče nima pravice zanikati, da se je holokavst zgodil in nihče nima pravice odrekati spoštljivega spomina na milijone žrtev. Žive priče genocida odhajajo, zato je treba slediti njihovim besedam, da si je treba za večno zapomniti žrtve in nikoli pozabiti morilcev. To nam vedno znova sporočajo tisti, ki so preživeli preganjanje, mučenje, psihično in fizično poniževanje, tisti, ki so izkusili pohode smrti, deportacije in preiskave, ki so preživeli koncentracijska in uničevalna taborišča, katerih pošastna imena so zapisana s krvjo umorjenih Judov, Romov, Slovanov in drugih ljudi, ki so morali umreti samo zato, ker so bili drugačni. Zato si še kako zaslužijo globok poklon in trajni spomin.«
Slavnostna govornica v nagovoru zbranim ni mogla mimo trenutnega dogajanja po svetu, ki ne sovpada z načelom nekdanjih taboriščnikov »Nikoli več!«.
»Po svetu v tem trenutku divja kar 55 oboroženih spopadov. Z grozo spremljamo morijo na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in drugod. V oboroženih spopadih ne umirajo samo vojaki, borci, odrasli ljudje. Srhljivo dejstvo je, da umira predvsem veliko več civilistov, otrok, žensk in drugih nemočnih ljudi. Več kot 26 tisoč civilnih žrtev v Gazi, tudi Izraelu, skoraj dva milijona razseljenih Palestincev, je tragedija neizmernih razsežnosti. Vsakdo med njimi je imel svoje življenje, družino, sanje, upanje in načrte. Najboljši način, da se poklonimo tem žrtvam je, da poiščemo pot do miru,« je dejala Fajon in dodala: »Najbolj strašljivo je spremljati neznosno situacijo otrok. Storiti moramo mnogo mnogo več za zaščito in spoštovanje pravic otrok, posebej milijonov otrok po svetu, ki hudo trpijo in umirajo zaradi vojnega in drugega nasilja, zaradi lakote, bolezni in pomanjkanja zdravil.«
Slovenija ima kot nestalna članica Varnostnega sveta pomembno nalogo, saj so »bolj kot kadarkoli prej na preizkušnji temeljni principi svetovne ureditve po drugi svetovni vojni, predvsem mednarodno humanitarno pravo in sistem multilateralnih institucij, ki omogočajo narodom, da se na enakopravni ravni pogovarjajo, dogovarjajo in na miroljuben način iščejo rešitve« je poudarila slavnostna govornica.