Рет қаралды 964,554
Na planini je živel
rad je stare pesmi pel
se življenja veselil
mnogo vinca je popil.
Ko je prvic šel v svet
si pripel rdec je cvet
ki ga z žuljavo roko
mati dala je v slovo.
Oce zgubljal ni besed
bil je vajen tujce klet
fantu dal je v spomin
zeleneci rožmarin
in dejal :
Koder hodil boš z njim
vedi da si
le slovenskega naroda sin.
-
Sam utiral si je pot
videl mnogo je zarot
težko vse premagoval
ker ubijati ni znal.
Veckrat jokal je naglas
cakal je vrnitve čas
nic vec ni le zmagoval
in zato si je lagal
iz dneva v dan :
Ni mi mar bolecin
z njimi živim
kot slovenskega naroda sin.
Ni mi mar bolecin
z njimi živim
kot slovenskega naroda sin.