Čakam te, ne pozabi me, čas beži in ti si brez skrbi, vse si ti, tvoje slike in oči, ki jih v resnici ni. Čakam te, daj, ne pozabi me, čas beži, se zunaj že svetli, kaj pomeni, kar imela sva, se sprašuješ, so pod nama tla, kaj pomeni to, da dnevi so brez sonca. In tvoj obraz brez nasmeha. Odbila bo ura jutranja, odrinil vlak bo stran od naju dva, ostala bova brez zaupanja, izpadla pa kot dva naivneža, ki poznata ne srca. Čakam te, daj, vrni mi pogled, obljubi, da enkrat prideš spet, kaj pomeni, kar imela sva, se sprašuješ, so pod nama tla, kaj pomeni to, da dnevi so brez sonca. In tvoj obraz brez nasmeha.