Рет қаралды 562
Tako hitro minejo dnevi, komaj smo zapustili poletne dni za sabo, že je tu jesen in veseli december. In že je tu advent, čas pričakovanja in priprave. Se vam kdaj zgodi, da kar naenkrat ugotovimo, da že gorita dve ali tri svečke na adventnem venčku, mi pa nismo zares začutili njihovega pomena. Škoda bi bilo, da bi advent, ta dragoceni čas tišine in upanja, le zdrvel mimo nas. Advent je čas, ko nas štiri svečke na venčku opominjajo na Jezusov prihod. Vsaka od njih osvetli korak bližje k največjemu daru - Božjemu rojstvu. A hkrati nam ponuja tudi priložnost, da se sami notranje pripravimo. Pomembno je, da se ustavimo, prižgemo svečko s toplino v srcu in se povežemo s tistim, kar je resnično pomembno.
Tu je že druga adventna nedelja. Prižgali smo drugo svečko na venčku. In druga Adventna nedelja sovpada z dnevom Brezmadežnega spočetja Device Marije. Se spomnite, kaj ji je rekel Angel? Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,30). Je pa na dan pred dnevom Brezmadežnega spočetja Device Marije godoval še en svetnik. Namreč sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev. Tako so v cerkvi svetega Martina na Dobu v nedeljo, 8. 12. 2024 opravili mašo za oba dneva. Za Brezmadežno spočetje Device Marije in Ambroževo mašo za žive in pokojne čebelarje. Pri maši so se z prapori Čebelarskih društev zbrali čebelarji in praporščaki iz Čebelarskega društva Krtina - Dob, ČD Dolsko, ČD Lukovica, ČD Ljubljana Moste Polje, ČD Mengeš, ČD Moravče in ČD Domžale. Mašo je daroval Jure Ferlež, župnik Župnije Dob, za petje pa je poskrbel mladinski cerkveni pevski zborček.
Lepo okrašen oltar z sliko svetega Ambroža z čebeljimi pridelki, z kipom Device Marije z Jezusom v naročju ter adventnim venčkom, na katerem je zagorela že druga svečka, so privabile h sveti maši ob deseti uri množico faranov Doba in okoliških vasi. Cerkveno leto je res bogato oblikovano, že na začetku praznujemo: sv. Miklavža, svetega Ambroža in Brezmadežno. Trije lepi praznik za mlajše in starejše na katere se vsi radi pripravljamo. Vse to pa se dogaja na čudovito podlago adventnega časa, radostnega pričakovanja Božiča. Slovesni nezapovedani praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ali na kratko Brezmadežna, se praznuje v vsej svoji veličini. Vsebina praznika izhaja iz prepričanja vernikov, da je bila Marija že ob spočetju v telesu matere Ane (to spočetje je bilo samo po sebi čisto naravno) obvarovana madeža izvirnega greha, zato je bila njena duša vsa čista, vedno nagnjena k temu, da dela dobro, in da jasno spoznava Boga in njegovo voljo v svojem življenju. Kaj pomeni beseda Brezmadežna? Uporabljamo jo za Jezusovo mamo Marijo, ki je bila od prvega trenutka življenja naprej, ko je zaživela pod srcem svoje mame Ane, brez madeža vsakega greha. Madež je packa; nekaj, kar pade na lepo stvar in jo umaže. Tako greh umaže našo dušo, naše srce. Ker je Bog vedel, da bo Marija nekoč rodila Jezusa, je poskrbel, da bo tudi Jezus rastel pod srcem, ki ne bo niti najmanj umazano od greha. Zato je Marijo posebej varoval. Dragi starši in vsi odrasli. Ali je mogoče biti brezmadežen? Brez posebnega pomisleka bomo rekli, da ne. Saj je naša izkušnja, da greh naredimo kar mimogrede, brez posebnega napora ali namena. Ne znamo, kaj šele moremo, si predstavljati, da pa res ne bi imeli nobenega greha. Zato pa Marija še jasneje zasije nad našo klavrno vsakdanjo izkušnjo. Prav je tako, da je bila greha obvarovanja ona, ki je svetu rodila Zveličarja, je menil Janez Zlatousti. In prav je, da se ji priporočamo, da bi mogli posnemati vsaj nekaj njenih kreposti.