Partnerski odnos in večno iskanje zadovoljstva (Tjaša Macerl) - AIDEA Podkast #6

[@karmenhribar7427]

Kako lepo Tjaša govori, toliko modrosti v tem pogovoru 🦋

[@polaris7314]

Tjaša mi je počitek za oči, glasba za ušesa in radost za srce.😻

[@dusanjez2011]

Dnevno življenje dveh zahteva preproste dnevne medsebojne prilagoditve brez filozofiranja in teoretiziranja. Mora biti usklajeno delo, gospodinjstvo, otroci, spolnost, počitek... razumevanje za bližnjega pa gre

[@dusanjez2011]

Sreča ni potrebna, dovolj zadovoljstvo z življenjem. Sreča je lahko tržna kategorija.

[@evab.6240]

Kolk je simpatična!! Ful uredu pogovor.

[@anja89]

Zveni tako preprosto .. odločim se da sem srečen. To percepcijo ful čutm, hvala❤

[@polaris7314]

Tjaša pravi: "verjamem v višjo ureditev".1:46 In nato pravi: "Neki ljudje so ti dani, da z njimi nekaj razrešiš, nekaj predelaš, se naučiš..." Hvala ti, Tjaša, čudovita si! Jaz tudi verjamem... pravzaprav zaupam v višjo ureditev. Marsikdo o tem nerad razmišlja, ker ve, da bi ga to neizogibno pripeljalo do vprašanja odgovornosti, do tega, da je včasih potreben napor požrtvovalnosti, celo samozatajevanja, da lahko človek naredi korak naprej, da se lahko odpre v darove presežnosti. Vedno malce nevrotični Ego rad vrtnari na svojem vrtičku, zavarovan pred velikimi spremembami (7:30), zato mu ne diši odpiranje, še posebej ne takšno, ki zahteva napore in bi lahko usodno poseglo v njegov varni mali svet.

[@jernejmikulin9622]

Super sta!

[@eka.homovec]

Couple goals! Hvala vama za vse! ✨🙏

[@Forestsun4]

Super podcast, odlično da je Tjasa omenila o izražanju, opažam, da je to je velik problem posameznikov ...fajn bi bilo narediti podcast na to temo...👍👍👍👏😊🥰

[@MrAlfirev]

Vedno smo mi , drugi in višja sila ( bog , modrec , nepoznana sila , ... ) ... ter odnos teh treh po enem in istem principu . ta princip se je potrebno naučiti.

[@tadejdrca]

Ane je njena top beseda ane😄😄😄

[@Givenphy]

Klemen Hvala., Verjetno si tudi sam opazil g.Đorđ ma ful za povedati, daj ga povabi v studio da nam pove kaj, vse! "Title: Podcast #7 Coments Influencers" :) z šalo, Ampak idea res ni slaba! Mislim da je velkko ljudi ki niso uradno izobraženi pa bi imeli veliko za povedati.. L.Pi

[@cdmikelis]

53:43 -> "kasnejše generacije se bodo že rodile v svet kjer bo druga miselnost" -> to sem napisal v spodnjem komentarju, da se otrok rodi v miselnost okolice časa in to potem nadgrajuje in s tem dviguje kolektivno miselnost za nove generacije. Kolektivno pa napredujemo samo toliko, kot se povprečno izboljšamo vsi. Taki videi so nujni za ozaveščanje čimširše množice, da bi se čimprej doseglo kolektiven napredek, saj posameznik nima velikega vpliva, v kolikor mu družbe tega ne prizna. A trenutno smo družba zanikanja. Zna biti, da se nam obeta še 1000 let ozaveščanje, da bi se dokončno osvobodili.

[@majhnicudovitisvet]

Klemen. Ko nekaj karkoli poveš, poslušaj me, in končaš, tudi ne glede v kakšnem čustvenem afektu si k to poveš.,takoj ko končaš z besedo in emocijskem stanjem, vdihni skozi nosnici, počasi izdihni in zberi fokus v zdaj izdiha in počakaj, nekaj sekund, pusti trenutku da zadiha. Tudi tišina je ritem. Potem pa ona govori. To pomeni, da jo poslušaš.

[@majhnicudovitisvet]

Zanimiv je k Tjaša govori, je tko k bi Klemen govoril :) Pač tle vidiš kak si ljudje izmenjajo obnašanja in posnemajo drug drugega. Mislim v vsakem primeru se nekaj naučiš, edino če si manj zavesten( nisem hotel uporabit besedo glup), vendar odnos je stvar posameznika. Na tebi je da si daješ užitek in verjetno najbolj smiselno je da ga narediš tko da čim manj vzameš užitek drugemu in sebi ohraniš kaj potrebuješ. Človek pa pride v odnos dveh s nekim paketom kompleksov ki jih je ustvaril ali pa so del njegove narave in splet okolja v katerem je bil in jih zaradi takšnih ali drugačnih načinov ni uspel ponotranjit in preseč. S takim človekom iti v odnos je težavno, namesto da izkušaš življenje, ti daje dodatno breme in potem to lahko vidiš kot pravi Tjaša način za rast, sam zame je to poraba nepotrebne energije. Zato ja, moraš izbrati primerno osebo, je pa to lahko problem, ker potem prav če fanatično to iščeš lahko izgubiš priložnost, zamudiš da imaš nek odnos ki ga kot socialno bitje potrebuješ. Dokler deluješ v nižji domeni nagona potem se težko odrečem telesnim vzgibom, katere Tjaša opisuje k pravi, da se notranje razpoloviš ko spoznas da si odvisen ali zvezan v neko višjo obliko namena rasti s posameznikom( kar se meni seveda zdi iluzija - in kar lahko nakazuje na osebo ki ni razvila močne osebnosti in ne zna biti sama s seboj ampak išče izgubo ali bolje rečeno opitost sebe in pozabo sebe v drugem, čeprav bivaš z njim in meniš da si avtonomna oseba ki odloča o svojih občutkih, si pa v avtopilotu svojih nagonskih potreb in neke iluzije uma, ki se raztrešči ko spoznaš kruto realnost- npr ko partner enostavno preneha ti dajati užitke in bi rad izkušal z drugimi). In ne, ne trpimo zaradi želje kontrole. Kontrola je zgolj sposobnost delovanja v svetu ki ti je dana in je vezana na tvoje razumna odločitve in sposobnost pravilne interpretacije sveta. Lahko ugovarjaš da intepretiramo subjektivno, vendar neka dejstva obstajajo in so fizično realna katerim ne moreš ugovarjati in tako je tudi v trenutkih in situacijah v družbi med ljudmi. Trpimo ker nepravilno interpretiramo okolico, ker nepravilno zaznavamo in ne zavedno bdimo v umu, ne ločimo kaj je naša umska predstava in kaj zunanja objektivna realnost. Ne skušamo v trenutkih preveriti ali je dogodek ali misel realnost, ali zgolj opravičilo nekega drugega vzgiba.. naprimer kot je nek trenutek strahu.. katerega po analizi in razumskega vpogleda uzremo da je neutemeljen, zatorej se lahko od tega odmaknemo in to presežemo.

[@cdmikelis]

34:15 -> 35:00 -> 35:30 -> "ko sem začela prvo zvezo" ... zato vedno zagovarjam staro reklo "prvi mački se v vodo mečejo". Ljudje bi morali imeti vsaj tri resne partnerske zveze, katere vključujejo tudi seks, preden bi vstopali v tisto dokončno zvezo. Sicer smo "v oblakih" in vse svoje želje in potrebe projiciramo na partnerja; kot nek podaljšek staršev, ki so do tedaj zadovoljevali naše osnovne potrebe. Za vso nesrečo krivimo partnerja, ker se ne zavedamo, da je intimno partnerstvo enako, kot poslovno; da obstaja preprosta matermatika, kjer morata za uspeh dvopartitnega odnosa vlagati oba partnerja. Ko gre za posel, je preprosto vložiti vsak po 50% denarja. V intimnih odnosih pa trgujemo s kopico raznolikih vrednot in se "dilamo". Potenciramo vrednost nekih naših lastnosti in zakrivamo druge. Pri vsem pa še nitri sebe ne poznamo dobro. Sprašujem se ZAKAJ obstaja tako močan interes, ki se zrcali skozi tisočletno religijo, da bi ljudje NE imeli izkušenj*, ko se podajajo v dokončne odnose in tudi čemu obstaja tak interes, da bi ljudem preprečevali osebno rast s prehajanjem iz odnosa v odnos? Vsak partner nam da samo določen nabor izkušenj in nimamo vsi enakih sposobnosti rasti ali hitrosti ali potreb. Tako se zgolj ustvarjajo neskladja* in neravnovesja*, ko je en partner pod nenehnim pristikom spremembe, drugega pa odnos duši. Čemu se tako stigmatizira "ločitve"; če zanemarim stigmo, ni v ločitvi nič slabega in pomeni za vse vpletene samo napredek. "Imagine no possessions I wonder if you can" -> ko družba aktivno pomaga pri prehodu v novo razmerje, ne pa da ga aktivno ovira. * menim, da je interes ustvarjati napetost, ki omogoča oblast nad ljudmi.

[@tadeja_virant]

Zelo strinjam.

[@polaris7314]

5:00 Ali je to, da smo se vedno prisiljeni o nečem odločati, znak, da imamo svobodno voljo? Kaj pa, če je naša sposobnost izbire predvsem znak, da imamo SVOBODO SOODLOČANJA - to je odločanja, ki je zavestno naravnano v upoštevanje volje drugih, kar pa seveda ni isto kot svobodna volja, ki v principu pomeni popolno neodvisnost v odločanju. Vprašanje svobodne volje je smiselno le toliko, kolikor je smiselno vprašanje svobodnega človeka, takšnega, ki ga popolnoma nič ne omejuje, ki nič ne more "dodati neko drugo barvo" njegovim barvnim izbiram - torej človeka, ki ne obstaja. Človek ni neodvisen slikar na velikem platnu življenja, pač pa je so-slikar, so-tvorec, skupaj z dobesedno nešteto drugimi. Človek torej ima soodločujočo voljo, in odgovornost je integralni del te volje, medtem ko se vprašanje svobodne volje vse prerado sprevrača v vprašanje samovolje, želje po nadvladi nad drugimi in zavračanja vsakršne odgovornosti, vsakršne možnost kavzalnega povratnega učinka.

[@KlemenZhivko]

Lepo si povedala

[@dusanjez2011]

Sreča, kako hipertrofiran izraz, ki dela ljudi nesrečne.

[@dusanjez2011]

Igrat srečo zahteva največ odvečne energije.

[@alojzijaslavibelsak5517]

Super sta... odstirata

[@MrAlfirev]

Tudi za starše velja enak princip kot z partnerji , otroci. En in isti Princip sicer velja za vse medsebojne odnose med ljudmi .Družina je osnovna celica družbe. Družina je poligon za vzdigovanje zavesti. Tudi partnerstvo se ne zgodi slučajno . Vsak partner je nezmotljiva povezava . itd ....

Ko bosta imela otroke, bo ta pogovor povsem drugačen, hehe celo nepomemben ...

[@monikagermovsek]

Lušna sta, preprosta in pristna. Bogatita me kot poslušalca.

[@BeltramMilos]

Kaj naj izberem: bogat in nesrečen ali reven in srečen ? Hmmm. Lp. ( Trenutno sem pa reven in nesrečen. )

[@klemenselakovic]

bogat in srečen? :)

[@majhnicudovitisvet]

Klemen ne morem se strinjati s tem da zunanji dogodki so neodvisni od moje interpretacije in odziva nanje in nimajo vpliva name. Zunanji dogodek te kroji in vpliva nate. Kar izrazis in udejanjiš se vrača nate in ima svojo ceno. To o čem govoriš je podobno tej vzhodnjaški miselnosti da zunanja realnost je kar je in pomemben je zgolj tvoj odziv( in vsa navlaka kontrole uma in emocij). Torej zunaj je lahko dež in nevihta, a v tebi sonce. Zunaj je lahko teror a v tebi mir. To so ekstremni pogledi ki nimajo praktičnega vidika v razvitem svetu, razen zgolj v odzivu lastnih emocij in želji po "well being."- kar je ok. In lahko rečeš to je dovolj, to je kar iščemo. Pa ni res. Ni to edina stvar k je iščemo. Tukaj je radovednost in notranji dražljaj akta, delovanja ki nas žene.. od tod želja po oblasti in kontroli, dominanciji, ker nas vodi gon za preživetje kar pomeni da imamo mehanizem ki teži k širitvi in ekspanziji, pomnoževanju na račun energije seveda in posledicami ki so ; vojne, smrti, ubijanja, rojstva, neskladnosti, kompleksnosti... Neodzivnost o kateri pričuješ,torej tem da je pomembno kako odregiraš na zunanji dražljaj vodi hiter v ekstrem in mrtvilo.. pasivna aktivnost.. deluješ, a si aktiven tako, da ne deluješ. Zato npr. taki posamezniki, menihi niso v svojem delovanju tako fokusirani v razvoj in ekspanzijo, samo gledajo na minimalno porabo energijo in stanje mira ter pripravo na smrt. To ni življenje. Življenje je nasprotje. Je gonilna sila. Je gibanje. Je delovanje. Je sila ki daje spremembo. Smrt pa je neorganizirana energija( čeprav ja, razkroj telesa ali materialnih elementov je spet energija za gibanje-življenje). Introspekcija je naravni pojav in se pojavi prav v času trpljenja in pomanjkanja, seveda ne ekstremnega pomanjkanja ker takrat si mrtev. "Kriv" si vedno, v smislu, če ne uspeš ( kar pomeni s svojim razumom in danimi sposobnostmi ne izboljšaš svoj položaj - če se ti to energijsko obrestuje seveda -ker moraš čuvati s svojo energijo) preživet. Torej v tem pogledu, si šibek organizem in boš hrana drugim. V tem ni nič žalostnega in strašnega. Seveda obstaja razlog , kje si se rodil, nabor genov in splet pritiska okolja ki je omogočila ali ne omogočila posamezniku da je zavzel položaj ki je in tako skušal preživeti, enim je uspelo( močnejšim) drugim žal ne, v smislu koliko imajo sredstev za živež, vendar tudi tisti ki niso uspeli iztržiti najboljše( mi napram revnim v indiji) imajo možnost in živijo in potemtakem niti ni bistveno v kakem okolju napram našem so, živijo in to je dovolj. Pomembno je nakazati in uvideti vzroke in razloge za karkoli v življenju, v sebi in zunaj.

[@rokbrance1789]

Bistvo je sprejemanje. Kar sprejmeš te osvobodi kar ne sprejmeš od tega trpiš. Sprejemanje pa pomeni tudi da lahko reagiras na podlagi zavesti. Tudi osebnost je lažna kot ego in od tega se lahko distanciras in avtomatsko zmanjšaš svojo reakcijo.

[@alenkalegat4128]

Kaj si bil tečen tle😆

[@BeltramMilos]

, ker sem pred mikrofon povabil svojega najljubšega človeka. Gospodična je dragulj in jaz bi lepše in bolj spoštljivo napisal : , ker sem pred mikrofon povabil svojo najljubšo osebo. , ker sem pred mikrofon povabil meni najljubšo osebo. Pa lp.

[@evicaf4e]

Resnica je vedno subjketivna in vsak ima svojo lastno.

[@tadejdrca]

Ane ane ane ane

[@andibertok2127]

Brez zamere Klemen Selakovič ampak najslabše moderiran dialog ever... Ali ti je gostja preveč všeč ali ti je preveč tolkel ego ven.. sam koliko si jo prekinjal.... Eh.. Škoda

[@peterskalarazpet2678]

Tuki si pa cist mim usikaku cila odaja si biu na sexs egu sifra porivanje mikrofona ..

[@tadejdrca]

Ane 🤮🤮🤮🤮🤮🤮