Čuječe raztezanje (stoje in leže) - Katarina Cerar Bajde

OPIS VAJE
Gibanje omogoča neposredno povezavo z zavedanjem telesa, saj se z njim ustvarjajo močnejši telesni občutki, kot so prisotni sicer. Gibe izvajamo počasi in se ustavljamo ob posameznih položajih. Ves čas spremljamo občutke v telesu in se zavedamo dihanja.
Meditativno gibanje nam omogoča, da:
se učimo usmerjati pozornost na doživljanje telesnih občutkov;
ozaveščamo stare navade in vzorce naših misli, še posebej tiste, ki stremijo k prizadevanju, da nekaj naredimo tako, kot smo si zamislili sami;
opazujemo jakost telesnih občutkov in se naučimo sprejemati meje svojega telesa, kot tudi meje svoje osebnosti;
se učimo novih načinov, kako poskrbeti sami zase.
Velikokrat se zgodi, da skozi telo izražamo svoja čustva, brez da bi se tega zavedali, saj se to dogaja nezavedno, »pod površjem«. Z večjim zavedanjem svojega telesa dobimo dodatno perspektivo, od koder lahko opazujemo svoja čustva, misli, vzgibe in potrebe.
-----
SPLOŠNO O PRAKSI ČUJEČNOSTI
Osnovni namen prakse čuječnosti je razvijanje nepresojajoče pozornosti ter učenje zavestnega usmerjanja pozornosti. Namera čuječnosti je v osnovi 'raziskovanje', zato so vaje navadno brez glasbene podlage in čustveno nevtralne, saj nimajo namena sproščanja ali prevelikega vpliva na naše doživljanje. Čeprav je sprostitev ali določeno ugodje lahko prijetna posledica vadbe, to ni cilj ali samoumevna posledica meditacije.
Več o čuječnosti:
www.cujecnost....
Vaja
Svetuje se, da si dnevno jemljemo čas za meditativno prakso; prostor in rednost meditacij sta pomembni orodji pri razvijanju zdravih navad. Motilcev se je nemogoče popolnoma znebiti, to je življenjsko. S tem razumevanjem skušamo pri praksi čuječnosti sprejemati dane okoliščine in jih vključujemo v prakso kot del pojavov, ki se jih lahko zavedamo. Praksa čuječnosti je enaka učenju vsake nove veščine ter kliče po vztrajnosti in potrpežljivosti.
Previdnost
Praksa čuječnosti lahko v nas prebudi tudi dolgo speče spomine, čustva in občutke, ki so doživljajsko neprijetni. V takšnem primeru lahko vadbo prekinemo in se posvetujemo z učiteljem čuječnosti, zdravnikom ali strokovnjakom s področja duševnega zdravja.
V določenih primerih je bolje, da čuječnost razvijamo v individualnih srečanjih s psihoterapevtom ali v prilagojeni skupini, še posebej če so prisotni aktualni panični napadi, posttravmatska stresna motnja, odvisnost od drog, depresija, psihotične ali druge duševne motnje.
Opozorilo
Ne poslušajte tega posnetka med vožnjo ali med upravljanjem strojev.
Vedno poslušajte svoje telo in opravljajte le vaje, ki ustrezajo vam - kjer ne čutite bolečine ali naprezanja. Vsako vajo in vsak gib prilagodite sebi in mejam svojega telesa.
Morda vam bo pomagalo, če si vedno znova ponovite: »Ni pravilnega načina, kako izvajati čuječe gibanje, pomembno je le moje zavedanje tega gibanja, zaznavanje meja in prijazno sprejemanje svojega telesa«.