Prenova osrednje ljubljanske tržnice

[@alojzmavec1125]

pohvalno končno potrebne so spremembe.

[@mercmer....]

👍👏

[@vidaroser141]

Zelo lepo. Čimprej naj pričnejo z realizacijo, če finančni proračun občine to "prenese", seveda.

[@Lieve91nails]

Čudovito!

[@Gv-iy7hh]

Pozdravljeni, ali morda veste, kdaj se bo prenovila železniška postaja? Vidim da gre Ljubljani glede infrastrukture precej na bolje. Klub temu pa mislim, da bi tujci imeli ob prihodu z vlakom/ avtobusom v Ljubljano precej boljši občutek, če bi zagledali moderno postajo :D

Čeprav nismo partnerji v projektu, si vse od začetka prvega mandata (2006) aktivno prizadevamo pomagati vlagatelju, da bi čim prej izvedel nujno potrebno celostno prenovo in posodobitev železniške postaje ter zgradil sodobno avtobusno postajo, ki v mestu občutno manjka. Tega projekta vse do zdaj še niso uresničili, ker se Slovenske železnice in zasebni partner nista uspela dogovoriti. Pričakujemo, da bodo Slovenske železnice ob pomoči države v prihodnjih letih končno uspele zgraditi avtobusno postajo na Vilharjevi in prenoviti železniško postajo. Uresničitev projekta je strateškega pomena za prihodnji razvoj Ljubljane.

Tudi domačini iz drugih krajev bi imeli ne samo boljši občutek, ampak tudi bolj kakovostno urejeno prestopno točko oz. postajo. Toda MOL žal ni pogodbena partnerica pri projektu obnove glavne avtobusne in železniške postaje (t. i. Potniški center Ljubljana), zato nimamo informacij o prenovi, prav tako nimamo vpliva na potek projekta, ki je v pristojnosti države in zasebnih investitorjev. Tudi v MOL si želimo, da bi se projekt čim prej uresničil.

[@simonmuu]

men je kul^^

[@erujjjj]

Super, skrajni čas za ureditev!

[@mememejst]

noro, kaj pa zdaj obnovitev tramvaja? ;)

Ni tako enostavno. S projektom: »Koncept javnega prometa v Ljubljani in regiji« (izdelovalec firma TTK iz Karlsruhe-a) je bila izdelana zasnova omrežja tirnega potniškega prometa, kjer gre za kombinacijo mestnega tramvaja in regijskih potniških vlakov na obstoječih železniških progah. Glede na grobo oceno bi skupni strošek izgradnje omrežja mestne železnice znašal 828 mio EUR. Tako se trenutno predvsem zaradi finančnih in prostorskih izzivov, ki spremljajo morebitno ponovno uvedbo tramvaja, z namenom izboljšanja javnega prevoza osredotočamo predvsem na ukrepe za učinkovitejši mestni avtobusni promet, o čemer lahko več preberete na www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/. Kljub temu pa ideja ni pozabljena, kajti v novih prostorskih aktih (OPN MOL) zagotavljamo prostorske možnosti za njihovo realizacijo, pri čemer bi omenili predvsem potrebne površine za izvedbo tirnega mestnega omrežja (kjer bodo v prvi fazi rumeni pasovi za avtobuse), remize, ter postajališča P+R za potnike, ki se bodo do obrobja mesta pripeljali z osebnim avtom in nato prestopali na sredstva javnega prometa. Prav tako smo z mislijo na to oblikovali strateške in izvedbene dokumente, kot sta Celostna prometna strategija in Trajnostna urbana strategija MOL.

[@e.m.2214]

Leta 3000

[@lugabu7435]

kdaj pa naj bi se to zgodilo?

[@BlazVeber69]

Do približno leta 2052.

[@zigagregorcic6878]

Lugabu 003 ko se srbom sprdne

[@BlazVeber69]

Squid Fart 89 HAHA...Jankovič

[@captainmatjaz]

na eni strani avtomobile in motorje preganjajo iz mesta, na drugi pa gradijo parkirne hiše.

Skladno s Celostno prometno politiko MOL, sprejeto lani (na podlagi že prejšnje Prometne politike MOL iz 2012) res v mestnem središču ne želimo avtomobilov, zato zaostrujemo parkirno politiko, a obenem tudi nudimo alternative, da ljudem sploh ne bi bilo treba priti v mesto z avtom (P+R, izboljšave za javni prevoz, kolesarje in pešce ... - več na www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/). V primeru gradnje parkirnih hiš oz. garaž ne gre za obratno politiko, gre le za nadomeščanje zunanjih parkirnih mest na površini s tistimi v podzemnih garažah. Z gradnjo novih javnih garažnih hiš v Ljubljani (npr. Kongresni trg, Kozolec II) torej ne ustvarjamo novih parkirnih mest, ki bi v mesto pripeljali nova vozila, temveč avtomobile s površin umikamo v podzemlje, s tem pa se površje namenja za bolj kakovostne vsebine, kot parkiranje, na primer vse vrste kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih dogodkov na Kongresnem trgu ali pa sprehajanje, posedanje v bližnjem parku, nakupovanje idr. Dejstvo je, da so parkirna mesta tudi v mestnem središču potrebna do določene meje, zato jih zagotavljamo - predvsem za stanovalce mestnega središča, kot bo to omogočila GH Tržnica.

[@e.m.2214]

😂😂😂

[@VztrajniVolk]

Podzemna garaža je absolutna nesprejemljiva! Zraven je sveže obnovljena stropna freska v ljubljanski stolnici, pa stavba bogoslovnega semenišča, pa Plečnikove arkade.... prinašanje avtov v center je tudi ..... milo rečeno za časom...

[@daruszero]

Grdo, grdo, uničujete Plečnikovo arhitekturo.

Katero dediščino? Plečnikove arkade ne bodo niti dotaknjene.

[@daruszero]

Govorim o vizualnem parazitstvu. Bi si upali postaviti takšen uvoz v tla pred mestno hišo? Bi rekel da ne.

[@mememejst]

Kamnikan ja nažalost se v ljubljani stili pogosto sekajo najboljši primer je grad. mešanica 10 različnih stilov

[@matya79]

Bedak

[@AltrazOfficial]

tko k stožice a lol. neki začnejo pol pa dnarja zmanka

Verjetno mislite na zasebne investicije v Ljubljani, na katere pa občina nima vpliva. Javni del projekta ŠRC Stožice (stadion, dvorana, 804 parkirnih mest, okoliška infrastruktura, del parka, sanacija gramozne jame) je bil uspešno končan že leta 2010. Žal pa je zaradi ustavljenega financiranja bank ostal nedokončan trgovski del in tisti del parkirnih mest ter zunanje ureditve, ki je vezan na sočasno izgradnjo tega dela objekta.