Ne stopajte po prstih: Kako prepoznati narcistično zlorabo in se pred njo zaščititi?

1. junija, na svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi, smo organizirali pogovor z naslovom "Ne stopajte po prstih: Kako prepoznati narcistično zlorabo in se pred njo zaščititi?".
V pogovoru so sodelovale:
Mirjana Furlan, psihiatrinja, ki že vrsto let vodi skupino za samopomoč družinskim članom oseb z osebnostno motnjo,
Irena Pan, novinarka in prevajalka knjig Ne stopajte po prstih in Čustveni vampirji,
Aleksandra Kocmut, avtorica knjige V opoju narcisa (pod psevdonimom Loti Palmer)
in Jasmina Godec, novinarka radia Agora, ki je pogovor povezovala.
Leta 2016 so na pobudo ameriške psihoterapevtke Bree Bonchay 1. junij razglasili za svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Na ta dan skušamo različni deležniki na področju duševnega zdravja - kamor sodi tudi progam OMRA, katerega vodilni partner je Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU - obveščati javnost o posledicah, ki jih na bližnjih puščajo odnosi z osebami z močno izraženimi narcističnimi osebnostnimi lastnostmi. Hkrati pa si želimo opolnomočiti tiste, ki so se znašli v začaranem krogu narcistične zlorabe. K spletnemu pogovoru smo zato pritegnili sogovornice, ki so tovrstno zlorabo doživele, saj se bo poslušalstvo preko njihovih izkušenj lahko poučilo o strategijah soočanja s stisko in oblikah pomoči, ki so v Sloveniji na voljo osebam, ki trpijo zaradi posledic zlorabljajočega odnosa z osebami z močno izraženimi narcističnimi osebnostnimi lastnostmi.
*
Raziskave kažejo, da okrog 6-8 % ljudi trpi za narcistično osebnostno motnjo. To so osebe z izrazito narcistično osebnostno strukturo. Čeprav imajo mnogi ljudje izražene določene narcistične lastnosti, pa so pri osebah z diagnosticirano narcistično osebnostno motnjo te mnogo bolj izražene in izjemno bremenilne za odnose z njihovi najbližjimi ali sodelavci. Približno 75 % ljudi z diagnozo narcistične osebnostne motnje je moških. Več študij kaže, da je narcisizem v družbi, predvsem v zahodnih kulturah, v porastu. Narcistični osebnostni motnji se pogosto pridružijo še druge težave v duševnem zdravju, kot sta zasvojenost (pri 40%) in motnje razpoloženja (28,6%).
Ljudje, ki trpijo za narcistično osebnostno motnjo, redko poiščejo strokovno pomoč. To je predvsem posledica njihovega dojemanja lastne podobe, saj se vidijo kot izjemni, briljantni in superiorni. Le majhen delež poišče zdravljenje in še to, ko dosežejo dno ali ker jih partner prisili, da gredo na terapijo. Na žalost je njen uspeh precej nizek tudi zaradi resnosti motnje. Statistični podatki kažejo, da približno 40 % oseb, ki iščejo zdravljenje, to na koncu opusti. Napredek in spremembe se namreč dogajajo zelo počasi, zato so lahko malodušni ali se med terapijo počutijo neprijetno. To jih tudi pripelje do odločitve, da zdravljenje prekinejo in se povrnejo k starim vedenjskim vzorcem.
Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi narcističnimi potezami je uničujoča za celotno bit posameznika in lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Sindrom narcistične zlorabe je izraz, s katerim poimenuje skupino simptomov, ki se lahko pojavijo kot posledica dolgotrajnega odnosa z osebo z močno izraženimi narcističnimi potezami in se kažejo predvsem kot vsiljivi spomini na narcisa, izogibajoče vedenje, čustvena otopelost, anksioznost in nihanje razpoloženja.

[@anseal9298]

👍

[@LukaZust-dd9kl]

Jst sm zveu pr narcisticnih starsev je pa blo vse od psihicnega do fizicnega nasilja do mene od lastne mt