Рет қаралды 3,953
KAVBOJ JIMMY 🤠
Podnaslov: 'O šerifu, Ščuki in univerzalni pravici.'
✍️
Glasba in besedilo: Rok Lunaček
Aranžma: Rokovnjači in Robert Pikl
Facebook: / roklunacekin. .
Instagram: / rok_lunacek
🎶
Peli in igrali so:
Rok Lunaček : vokal in ak.kitara
Jure Longyka : Jimmy
Jernej Dirnbek - Dimek : Ščuka
Matjaž Ravnikar : klavir, hammond, back vokal
Klemen Bartol : Bas in back vokal
Štefan Kokalj : el. kitara in back vokal
Domen Malis : bobni, tolkala in back vokal
Robert Pikl : banjo in steel guitar
🤠
Posneto v živo v studiu GRP (Primož Grašič)
Snemalca: Blaž Hribar in Primož Grašič
Mix in master: Blaž Hribar
🎥
Video by: Klemen Bartol
Ilustriral: Rok Lunaček
Animacija: Klemen Bartol
🙏
Velik in globok hvala Juretu Longyki in Jerneju Dirnbeku Dimeku, ki sta Jimmyju in Ščuki vdahnila življenja, da bosta skozi pesem lahko živela še onkraj večnih lovišč. Hvala za vajin čas in srčnost.
🙏
Velik hvala tudi Robertu Piklu, ki je s svojimi magičnimi prsti odigral banjo in steel guitar.
🙏
Velik hvala tudi celotni ekipi Rokovnjačev, spet smo se imeli fino in spet smo oživeli dva posebna junaka, ki bosta skozi načelo dobrega ljudem dajala dobro.
🙏
Velik hvala tudi Klemnu Bartolu, ki je ustvaril tole video popotovanje in dodal piko na i že tako pisani druščini likov.
✍️
BESEDILO:
Ste že slišal tole zgodbo o Jimmiju iz Texasa?
Ko je on v gostilno stopu je tišina vladala.
Hitrej kot je kozarce praznu, je ispraznu svoj šaržer,
rad je bil mal teatralen, a nikol ni bil pozer.
''Je simpl nosit zvezdo in bit šerif par ljudem''
To govoru je čist vedno in reku še za tem:
''Težje je bit dobr človek in premagat lasten strah.''
da dobra dela preživijo, slaba pa preraste mah.''
Neki let po hudi toči šel na sejem je po med,
a se vrnu je ves skremžen, potrt in čisto bled.
Prav nikol več ni bil isti, ostarel je v obraz
in v topline njegove sreče se tiho prikradel je mraz.
Eni pravjo, da je v pokru zapravu ves denar,
da ušla mu je drobnica vsa, ker ni bil dober gospodar.
Resnica je, da mu je ženska iztrgala srce,
baje, da bla je lepa Nancy, a saj pomembno ni ime.
Na svetu ni za to povoja in viski le ublaži
ljubezenske ubodne rane, čas nč ne spremeni.
Ne morš v ječo vržt frustracij, srce ma svoj limit,
ne da se z metki v žalost streljat, jo v pjači utopit.
Preklel je vso lubezen, drugam vrgu oko,
v tistem času ne umora in tud ropov skor ni blo.
A čez čas tudi plesen prime za kolo
in vem, da ga je zlo razžiral, počasi ubijalo.
Zajahu je vranca črnga, da nese ga čez prerije,
ker pištol in metkov se nagledu je.
In jahal je res daleč stran, v dom, ki bil je tlakovan.
Prahu in peska je dovolj požrl že.
Jimmyja ubila ni puška, njemu poču je srce
in preden zadnjič je vdihnu, klicu njeno je ime.
Zdravt se šel je k terapvetu, Indijancu Velka Ščuka.
''Bolš, da probam vsaj'' je reku, ''Preden se mi čist odfuka''.
Z dežja pod kap je pršu, Ščuka ni bil glih vzor.
Najmanj kar lahko vam rečem, da je tipson bil mal nor.
''Ne še 20 let nazaj sem bil Velik poglavar!'',
a je preveč ognjene vode popil, zafičku dnar.
''Žena me je zapustila, sledila je plemenu.''
In Ščuka imel je za izgovor, da : ''Prekmal sem se oženu!''
Bale trave sta skadila, zadeta skoz in skoz,
streljala sta na kojote in na krave zgolj za štos.
Po kanjonu sta blaznela, Ščuka hotu je letet,
v dimu zmote 100%, da je eno z njim planet.
Ne kot ptica, kot prasica, Ščuka je v prepad zletel,
z mal začudenim pogledom je pred koncem tik dojel.
Še med večnimi lovišči ni nehal zelenet
in še kot angel je čist isti, krilca, harfa, a zadet.
Še en šok za Jimmyja, od prjatla ostal je flek,
''Ščuka bil je čudn mal, a frendov vseen ni na pretek.''
Res edini ga je šteku, prav edini vedu je,
da težko je nosit značko in zlomljeno srce.
Jimmy s tal je zbral čežano, ki je Ščuka včasih bla.
V kozarc je dal nabrano, kosti pa vzel za psa.
Bivši ženi ga je vrnu, perjanico pa sežgal,
zadnjo đolo je pokadu, pol se je pa spet mal zbral.
Zajahu je vranca črnga, da nese ga čez prerije,
ker pištol in metkov se nagledu je.
In jahal je res daleč stran, v dom, ki bil je tlakovan.
Prahu in peska je dovolj požrl že.
Đimmyja ubila ni puška, njemu poču je srce
in preden zadnjič je vdihnu, klicu njeno je ime.
Ko je vrnu svojo značko in je sreču penzijo,
so vsi vedl, da tle tazga šerifa nkol več ne bo.
So le redki ga videval na prehodu raznih mej.
Sej je delal dobra dela, a so manj znana kot poprej.
In velik vode je pretekl, od takrat ful šerifov umrl,
dans gre manj barab v zapore, a poštene so zaprl.
Kje je sreča, ko jo rabiš in kje Jimmy, da užge?
Gor po mizi, ne na izi, rabl bi zdej, da mal pošizi,
zdej, ko res narod je v krizi.
Da poplača dobro se…