Рет қаралды 7,735
MU-MU (platonska ljubezen v štali ali kam gredo zaljubljena kravja srca)
🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮🐮
Glasba in besedilo: Rok Lunaček
Aranžma: Rokovnjači
🐂💔 🐂💔 🐂💔 🐂💔 🐂💔 🐂💔 🐂💔
Facebook: / roklunacekinrokovnjaci
Instagram: / rok_lunacek
🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃 🐃
Rokovnjači so:
Rok Lunaček - Glas,/ak.kitara in pogovor s kravami
Štefan Kokalj - El.kitara in sušenje sena
Klemen Bartol - Bas in reciklaža kravjega gnojila
Domen Malis - Bobni, cowbell in priprava goveje juhe
Matjaž Ravnikar - Klavir in zdravstvena oskrba celotnega hleva
Karmen Kaan - Spremljevalni glas in prodaja mleka v prahu
Blaž Gec - Harmonika in sprehajanje živine po jasi
Blaž Hribar - Klasična kitara, kastanjete in priprava žara
🥩🦴🥩🦴🥩🦴🥩🦴🥩🦴🥩🦴🥩🦴🥩
Posneto v živo v studiu GRP (Primož Grašič), december 2019
Snemalca: Blaž Hribar in Primož Grašič
Mix, mastering: Blaž Hribar
Med snemanjem ni bila poškodovana nobena krava.
🎵🐮🎵🐮🎵🐮🎵🐮🎵🐮🎵🐮🎵🐮🎵
Ilustracija: Rok Lunaček ✍
Lyric video: Klemen Bartol 🎬
🎶🎼🎶🎼🎶🎼🎶🎼🎶🎼🎶🎼🎶🎼🎶
BESEDILO:
V naši vasi so bli vedno zdravi vsi,
dekline lepe in gajstne, porcelanaste polti.
Fantje pa taki kot bi jih iz skale izklesal,
vsi ornk čez 2metra, če manj si bil tamau.
Dekleta gajstna in modrci, ne morš verjet,
nikjer kasneje nisem videl lepših deklet.
Očitno so bla glih prav žegnana tam tla,
al pa je v luftu nekaj več imel ta kos neba.
Karkoli zraslo je zraslo boljše kot drugje,
kot slive ble so češnje, hrana fejst, ljudje.
Živina pa za razstave bolj kot za zakol,
krave pa zdrave, uf, mleka za sto let dovolj.
Prav na tem mestu, kjer se njiva vzpne v goro,
se je zgodila ljubezen kot je še prej ni blo.
A kontra od vseh romanc je bla težava v tem,
da se je v štal razvila in tle je nastal problem.
Zakaj boli - čemu?
V prevodu kravjem pa mu-mu.
Zakaj mi ni usojeno ljubiti?
Res da sem krava,
a bla bi z njim mojim lubijem na njivi.
Zakaj boli - čemu?
On na njivi jaz pa tu
v štali in ni mi usojeno ljubiti.
Res da sem krava,
a imam srce mnogo večje kakor vi.
Dobesedno - preberte si na wikipediji.
Njo so klicali Gerta, ker njeno polno ime
Gertruda je blo čist predolgo za vpit čez gore.
Njega so pa Gab klicali, mejčkn krajše od Gabrijel,
Gab in Gerta na kratko, to se ju je prijel.
Duo krasnih proporcij, a ko ne gre pač ne gre,
že tko so v ljubezni mal frke, še bolj, če imaš roge.
Že v začetku obsojena romanca v propast
in še srce ni čist tvoje, če kmetova si last.
Tako sta pač živela, narazen, a tolk skup,
kot bi jima kdo čist počasi v hrano dajal mejčkn strup,
vse je zgubilo smisel še najlepši pašniki,
Gerta je osivela in Gab več mukal ni.
Lovila sta trenutke, redke sem ter tja,
ko brez vrvi za vratom sta se včasih srečala
tam mimobežno v štali, ko so pač morali ljudje
vprego mal zamenjat in preštet glave.
Zakaj boli - čemu?
V prevodu kravjem pa mu-mu.
Zakaj mi ni usojeno ljubiti?
Res da sem krava,
a bla bi z njim mojim lubijem na njivi.
Zakaj boli - čemu?
On na njivi jaz pa tu
v štali in če mi ni usojeno ljubiti,
raje končam v mineštri
brez njega mi živeti ni.
Ampak veste minešter največ skuhajo tam v primorski regiji.
Oh, kako se usoda z življenji poigra,
en dan si zdrava krava, drug dan zaklanega srca,
a že v naslednjem hipu, sej veste sami, se usoda mal zbistri,
in tragika se kr na hitro lahko spet v srečo spremeni.
Gerto so prodali fabriki salam,
Gab pa se je odločil, da brez nje gre sam
po svetu - hop čez ograjo, je zbežal v Španijo,
pristal je v bikoborbah, kjer mu je odlično šlo.
Kar nekaj matadorjev pod rušo je poslal,
a se je zgolj zamotil, čez čas pa je spoznal,
da ga v srcu vsaka stvar spomni na njo,
prepustu se je smrti, da ga nabodejo.
A sreča je hotela, narezek je postal
in v bližnji mesariji čist na koncu je vogal,
kjer so ga dal k salami, njegovi Gerti ljubljeni,
pa naj mi še kdo reče, da srečnih koncev ni.
Zdaj ne boli čemu?
V prevodu kravjem pa mu-mu,
Zdaj končno mi je usojeno ljubiti;
res, da salama sem,
ki zgolj nekoga lačnega nasiti.
Zdaj ne boli čemu,
če na polici oba sva tu,
zgleda drži, da se ljubezen res rodi,
skozi želodec gre,
četudi v mali lokalni mesarijici.