Рет қаралды 429
Podružnična cerkev Svetega Štefana se nahaja na obrobju Ilirske Bistrice. Prav vsak poseben delček cerkvice bi lahko povedal svojo zgodbo. Prav zanimivo zgodbo imajo tako tudi zvonovi.
Zvonik danes nosi tri bronaste zvonove, ki so po čudežnem naključju še vedno ohranjeni, kljub temu, da je bil veliki že odpeljan za vojne potrebe.
Žal o starih zvonovih ni veliko dokumentiranega, saj je bil arhiv uničen. Vemo le, da so bili tudi pred prvo vojno v zvoniku trije zvonovi, od katerih je ostal le srednji Samassov. Leta 1921 je Italija kot vojno odškodnino vrnila dva zvonova. Mali je bil leta 1937 na novo vlit. Ko je napočila druga svetovna vojna, so Italjani veliki zvon vrgli iz zvonika in ga odpeljali na zbirno mesto v Ilirsko Bistrico. Pravi čudež je, da ob padcu zvon ni počil. Ker je Italija potrebovala le določeno težo materiala, je župnija raje oddala zvon župnijske cerkve v Trnovem, ki je bil že tedaj počen, Harijskega pa so si tedaj obesili v zvonik. V času prvih elektrifikacij je Harijski zvon zaradi premočnih udarcev počil in so ga kmalu za tem zavarili. Varjenje se ni obneslo, saj je zvon počil ponovno, Trnovci pa so si tedaj umislili nov zvon v Žalcu. Počenega so Harijci odkupili od župnije, ga dali zavariti in ga vrnili na svoje prvotno mesto, k Svetemu Štefanu.
Zvonovi:
1. Francesco Broili - 1921 - des'+6/16
2. Anton Samassa - 1860 - no. 1406 - 1207℔ (682kg) - f'+13/16
3. Francesco Broili (Lucio Broili?) - 1937 - as'+7/16
~Dur motiv