2020 peugeot 208 1.2 puretech 100 BVM6 allure - test

Več preberi tukaj➡️: bit.ly/t-20-peu...
205, 206, 207, 208 in ... nato je bil 208. Pri Peugeotu so se odločili končati sago s številkami, zato bodo vsi novi avti v nazivu imeli na koncu 08, vključno z novim 208. In če že ime ni novo, je pa novo praktično vse ostalo.
208, katerega ime se zdaj ponosno kiti tudi na pokrovu motorja, je odrasel in diši po kakšnem avtomobilskem razredu višje. Zadnjica je s temno linijo, ki povezuje obe luči, postala veliko bolj elegantna, luči so po levje agresivne in svetijo venomer, tako podnevi kot ponoči, spredaj pa ima ogromna čekana, kot veleva aktualni družinski dizajn. Dejstvo, da nad njima sicer še vedno svetijo halogenke, malce razočara, a LED-luči si lahko omislite pri opremi GT-line. V tem primeru dobi na vsaki strani še dodatne tri dnevne mini čekančke. Maska je zdaj veliko bolj resna, tudi daljši je, za dobrih 8 centimetrov, za 26 litrov pa je zrasel še prtljažnik, katerega volumen zdaj znaša 311 litrov. Za ta razred zadovoljivo. Celoten vizualni paket je skratka fin, moderen, velika škoda je le, da nam na test niso dali takšnega v gorčično rumeni barvi. Rdeč tudi ni slab, a tisti izgleda še dosti bolje. V oči bode le očitno prazen prostor za nek napis na C-stebričku. Če je električni e-208, napišejo, da je 'e'; če ima opremo GT-line, navedejo slednjo, sredinska oprema allure pa očitno ni dovolj dobra, zato je ta prostor prazen. Kakorkoli že, strinjamo se torej, da je zunaj poseben, kajne? Zdaj pa poglejte še slike notranjosti.
Pri Peugeotu so na novo definirali, kako lahko izgleda kabina pri malčkih. Njihovega dizajna i-cockpit v takšni ali drugačni obliki smo že vajeni, nikoli si pa nismo mislili, da jim bo kaj takšnega uspelo tudi pri njihovem najmanjšem modelu. No, drugem najmanjšem, pri modelu 108 je tovrstna kabina verjetno res nemogoča. V 208 pa se zdaj sedi kot v razred ali dva večjih avtomobilih. Pogruntavščina za odlaganje telefona - loputa, ki se odpre in tako dobite gumirano poličko zanj - je enostavno genialna, nasploh je dizajn zelo futurističen in tudi materiali so nadpovprečno kakovostni za ta razred, vsaj dokler ne pridete do vrat. Paneli slednjih so iz trde plastike, četudi vas z izgledom hočejo prepričati nasprotno.
Nobeden od konkurentov tudi nima tako visoke sredinske konzole in s tem tudi tako prijetnega naslona za roko, pod katerega lahko stlačite še nemalo manjših predmetov, definitivno pa nobeden od avtov na trgu nasploh nima takšnih merilnikov. Oziroma zaslona, klasični merilniki so kajpak stvar preteklosti. So v 3D! Pred glavnim zaslonom je še en kos prozorne plastike in zaslon na vrhu, ki sicer ni viden očem, če glave ne približate mednožju, nanjo projicira prikaz in tako dobite ta zanimiv 3D-efekt. Takšni merilniki pridejo že s sredinsko opremo allure, pri opremi active pa boste deležnih še klasičnih, zelo podobnih tistim iz prejšnjega 208. Sicer pa je še vedno izjemno nepraktično, da lahko s klimo upravljamo le prek sredinskega zaslona in da nima namenskih fizičnih gumbov. To je praktično edina stvar, nad katero se pritožujemo v notranjosti. Bi pričakovali, da bi se tudi nad prostorom, pa ni pretirane sile. Spredaj se resda zaradi oblikovnih rešitev in nadpovprečno široke armaturne plošče sedi bolj utesnjeno, a zadaj je prostora relativno veliko, še posebej za glave. Še najhitreje ga zmanjka za kolena, a če voznik in sovoznik nimata abnormalno dolgih nog, tudi to ne bo težava.
Motor je 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik in je krasen. Ima prijeten klopotajoč zvok, kot smo ga vajeni pri trivaljnikih, in nič neprijetnih vibracij, ki običajno pridejo v paketu. Za pičlih 74 kilovatov oz. 100 'konjev' je izvrsten, pri nižjih vrtljajih pa ima celo dizelski karakter. Navora je veliko že od samega začetka speljevanja, tudi v sredinskem spektru vrtljajev, sopihati začne le od štiri tisoč vrtljajev dalje. Vidite? Kot dizel. Nasploh bi prej rekli, da ima še kakšnih 30 'konjev' več, kar je zelo pohvalno. Še celo ko v peti ali šesti prestavi pohodite plin, čutite rahel potisk v hrbet. Zato komaj čakamo, da preizkusimo še '130-konjsko' varianto, za katero ne dvomimo, da bo še boljša. Ta pričujoča je namreč v sredini bencinske ponudbe. Škoda le, da menjalnik ne nudi enakih užitkov. Najprej je ročica prevelika, mogoče fina za počivanje roke oz. dlani takrat, ko se peljete v ravni črti, ampak za pretikanje pa je njena bula prevelika. Imam pa tudi občutek, da je menjalnik zaradi svojega gumijastega občutka manj natančen. Ni nobenega klikanja pri pretikanju med prestavami, le na točki se upor ročice konča in že ste v prestavi.
Takšen gumijast, nečvrst občutek je prisoten tudi med vožnjo - na volanu in podvozju. Volanski mehanizem ni pretirano natančen, deluje nekam odsotno od koles, ampak ta hiba je prisotna celo pri 508, tako da ni za pričakovati, da bo pri 208 veliko bolje. Podvozje v zavojih tudi ni ravno prepričljivo, avto se dokaj pozno poravna, nagibanja je pa tudi za ta razred nekoliko preveč.