Zvonovi v cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko

Pregled:
-0:00 Uvodnik
-3:22 Fotografije stare cerkve s simulacijo predvojnih zvonov
-4:20 Podrta cerkev in zvonovi po prvi vojni
-5:00 Posnetki pritrkavanja iz vinil plošče ter gradnja nove cerkve
-6:22 Večja, nova zvonova za novi zvonik, ter posnetki cerkve
-8:25 7. mali zvon
-10:20 6. zvon
-13:08 5. zvon
-15:12 4. zvon
-17:19 3. zvon
-19:37 2. zvon
-22:42 1. največji zvon zvon
-25:19 Vsi zvonovi
-32:14 zaključek
Župnijska cerkev v Poljanah nad Škofjo Loko danes nosi eno največjih zvonil v Sloveniji. To šteje kar 7 cerkvenih zvonov, od katerih največji tehta nekaj več kot 3800kg. Cerkev Svetega Martina ima precej pestro zgodovino. Najstarejši podatek, ki govori o Poljanski cerkvi je iz leta 1074. Drugi tovrsten podatek pa je iz leta 1291. Samostojna župnija, z zavetnikom Svetim Martinom, je bila ustanovljena leta 1417. Prva cerkev naj bi bila romanska, katero je kasneje nadomestila gotska stavba. Baročno cerkev so pričeli graditi v letu 1710, po načrtih Gregorja Mačka. Cerkev je bila enormna in izjemno bogato opremljena. Usoden dan za Poljansko baročno cerkev je nastopil 13. Novembra 1944, ko so partizani po absurdnem uničevanju cerkvene lastnine pod zvonik namestili eksploziv in ga porušili. Dokončen padec mogočne Poljanske cerkve pa se je vršil spomladi leta 1954, ko so vrhovne oblasti razsodile, da je cerkev urbanistično nepomembna ter da zastira pogled na škofjeloško hribovje. Tako je bilo delo rušiteljev konec maja 1954 povsem zaključeno. V Avgustu leta 1965 so pričeli z gradnjo nove cerkve in tako stopili na dolgo pot, ki se je zaključila leta 1997, ko je bil zaključen novi zvonik. Posvečena je bila 14. junija 1970.
Zgodovina Poljanskih zvonov je prav tako pestra. Najstarejši trenutno znani podatek sega v leto 1898, ko je bilo za zvonik farne cerkve, pri Petru Hilzerju izdelano petglasno zvonilo. Največji zvon s tonom H° je tehtal 2197kg, drugi s tonom dis' 1138kg, tretji s tonom fis' 672kg in najmanjši, h', ki je tehtal le 298kg. Žal jih je že čez slabih 20 let čakala žalostna usoda prve svetovne vojne. Za vojne potrebe so bili odpeljani vsi, razen srednjemalega zvona. Poljanci so že v letu 1924 pri Strojnih Tovarnah nabavili dva nova zvonova. Ob miniranju zvonika sta večji in srednji zvon ostala cela z le nekaj poškodbami, mali pa se je uničil. Ta dva sta bila potem prenešena v lesen zvonik, kjer sta prepevala do gradnje nove cerkve. Leta 1969 so v Žalcu nabavili nov mali zvon ter jih namestili v zvonik na novo izgrajene cerkve. Ti trije zvonovi so še vedno ohranjeni v župnijski cerkvah na Vipavksem Križu ter v Dobravljah:
• Zvonovi župnijske cerk...
• Zvonovi podružnične ce...
Tukaj moram omeniti takratnega g. župnika Mira Bončo, za katerega bi lahko dejali, da je veteran Slovenskega električnega zvonenja. S svojo izjemno izumiteljsko žilico je razvil različne sisteme za električno zvonenje v taktu. S svojim enostavnim sistemom je opremil številne slovenske zvonike. V nemalo kateri še danes delujejo njegovi sistemi. Kot kolavdator za zvonove se je povezal z Grassmayrjem, Pernerjem, Bachertom ter z Žalsko livarno.
Kot se spodobi je tudi za svojo župnijo poskrbel, da se iz zvonika še danes razlega nič manj kot fantastična pesem zvonov. Zvonilo je začel graditi leta 1972, ko je stare tri zvonove snel iz zvonika, ter na njihovo mesto obesil štiri nove bronaste zvonove. Pojejo v napevu Salve Regina. Že leta 1973 je napev dopolnil z dodatnim zvonom. Ti so bili vliti pri Grassmayrju. Kljub velikemu številu, so bili trenutni zvonovi razmeroma majhni, zato je nekoliko kasneje, v letu 1994, pri Pernerju nabavil nov veliki zvon, težak okoli 2500kg, s tonom B°. Leta 1995 so pričeli z gradnjo novega prostornejšega zvonika, da bi se zvonovi bolje slišali. Dolgoletna želja g. Bonče je bila tako lahko uslišana, saj je dobil prostor, kamor je lahko obesil še največji zvon, težak okoli 3800kg.
Zvonovi danes:
1. Rudolf Perner - 1998 - 3806kg - As°+5/16 (počen)
2. Rudolf Perner (prelit) - 2000 - B°+7/16
3. Grassmayr - 1972 - des'+7/16
4. Grassmayr - 1973 - es'+8/16
5. Grassmayr - 1972 - f'+7/16
6. Grassmayr - 1972 - as'+5/16
7. Grassmayr - 1972 - b'+9/16
Zvonovi po prvi svetovni vojni:
1. Strojne Tovarne in Livarne - 1924 - 125cm - 1043kg - dis'+3/16
2. Peter Hilzer - 1898 - 105cm - 672kg - ges'-8/16
3. Strojne Tovarne in Livarne - 1924 -79cm - 286kg - h'
* Malega je po miniranju nadomestil zvon iz Žalca:*
3. Ferralit Žalec - 1969 - b' -11/16
Zvonovi pred prvo svetovno vojno:
1. Peter Hilzer - 2197kg - sv. Martinu - H°
2. Peter Hilzer - 1138kg - sv. Cirilu in Metodu - dis'
3. Peter Hilzer - 672kg - Materi Božji - fis'
4. Peter Hilzer - 298kg - sv. Jožefu - h'
Velika zahvala pri izdelavi videa gre Tomažu Bonči, ki nam je neštetokrat odprl zvonik ter uredil izposojo knjig o zgodovini Poljanske cerkve.
Zahvala gre tudi Dominiku Malovrhu in Andražu Pikšu za pomoč pri izdelavi videa.
Viri fotografij:
- Knjiga Stopinje v času
- Knjiga Poljane kdo vas bo ljubil
- Wikipedia
- kamra.si

[@benjaminbejek6249]

Meni je top največji zvon❤❤❤

[@denistheking7412]

Wooow prijatelj tiste zvonove si pa tud jaz želim ogledati v živo enkrat😊.

[@TheDenix8]

Lahko pa da jih tubi boš ;)

[@vrhovskizvonovi4063]

Super video😁

[@TheDenix8]

Hvala :)

[@zvonazgnadbiskupije1094]

Zbilja predobar video, nemam riječi!! Kao i zvona

[@TheDenix8]

Hvala!

[@LovroMilek]

Z Dominikom sta se pa res ful potrudla ej. Zlo lpo :P

[@TheDenix8]

Hvala :)

[@urbanvauhnik5951]

Zakaj ni zvonil mali zvon? (čas videoposnetka: 27:58)

[@TheDenix8]

Ker avtomat za zvonjenje nima dovolj izhodov, ima jih 6, potrebno pa bi bilo 7 izhodov

[@slovenianbells11]

​​@@TheDenix8ali obstaja avtomat v Sloveniji z 7 izhodi

[@TheDenix8]

@@slovenianbells11 Trenutno ne ker ga nihče še ni naročil (vsaj kolikor jaz vem), ampak KRNov avtomat se lahko prilagodi, da se to podpre

[@slovenianbells11]

​@@TheDenix8a to pomeni da od Krnja avtomat za zvonove lahko podpira za 7 izhodov ali kaj

[@slovenianbells11]

Kako je lahko mali zvonil